Poſlednizh ſe je lepo naſmejal , rekòzh: „Gremo gremo s' veſeljam!“ Vpraſhajo ga: „Kamo?“ „V nebeſa!“ jim odgovorí, ſe poln savupanja v' podobo krishaniga ogleda, isdihne poboshno, rekòzh: „Goſpod v' tvoje roke isrozhím ſvojo duſho!“ isrezhe ſladko ime Jesuſ, in lepo mirno v' ſhtir ino dvajſetim leti ſvoje mladoſti v' Goſpodu saſpí. —
Tako lepo vmerje nedolshen! Ljudjé ſe sa njim jókajo, alj veſelo ga nebeſhki angelzi ſpremijo v' ſveto nebó; sakaj ſv. Duh govorí: „Ker je pravizhen Bogu dopadil, je bil njemu ljub; in kér je med gréſhniki shivel, je bil ismed njih vset, de bi hudobija ne bila njegov um popazhila, ne hinavſhina njegoviga ſerza sapeljala.“ Modr. 4, 10. „Lehka je nedolshnih ſmert, vezhni raj jim je odpèrt; le nekoljko tu terpijo, tam ſe vezhno veſelijo.“ ˛Sv. Atanasi.
2. ˛Sv. Ambrosh.
Poſhten mladénzh ino imeniten mosh.
Poſhten mladénzh ino imeniten mosh.
Pogoſto she déte v' mladoſti pokashe, kaj nekdaj v' ſtaroſti bo; kakor ſe tudi v' shivlenji ſvetiga Ambrosha bère. Bil je imenitnih rimſkih ſtariſhev ſin, ino ko je ſhe v' sibeli ſladko ſpal, ſo buzhelize priletele, ino krog njegovih uſt obſedele. Péſtovna jih je hotla odpoditi, de bi
