Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/120

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

ſtanu, poſebno sa mladenzhe popiſanih; po njih boſh ſposnal, kako ſe Bog v' ſvetnikih zheſtí. — Oni tebi roke podájajo ino tebe k' ſebi shelíjo, le tudi ti jim roko podáj ino lepo sveſto hodi sa njimi, dokler enkrat po tebe pridejo ino te ſprémijo v' vezhno shivlenje. „Gotovo boſh tudi po tim kratkim shivlenji ti, kar ſo sdaj ſvetniki, ako boſh na semlji to, kar ſo oni bili ſvoje dní." ˛Sv. Janes Kriſoſtom.

Dva ino pétdeſét
boshjih ſvetnikov, mladenzhov poſebnih
prijatelov ino nebeſhkih tovarſhov.

1. ˛Sv. Alojsi.
Isglèd ſvete nedólshnoſti.

˛Sv. Alojsi, nedolshen ino ko angel zhiſt mladénzh, je bil na Laſhkim [1] v' Kaſtiljoni domá,

  1. Laſhko (Italja) ſe imenujejo vſe lepe deshele sa Tershaſhkim morjam od laſhke Gorize globoko med ſredno morje. Ako sa ſonzam greſh, ſtopiſh na Franzoſko; ako le na gorenſko oberneſh, prideſh na Nemſhko. ˛Slovenſkiga ſe dotika Benezhanſko Lombarſko kraljeſtvo, v' kterim ſta poglavitne meſta Benedke (Mletke) ino Milán. Sa Lombarſkim pridejo papeshove dershave, kjèr je Rim nar imenítniſhi meſto. ˛She dalej na ſpodjanſkim (nishej) je Napolitanſko, ino nar nishej ˛Sizilſki otok. — Lahì ſo radi dobre volje, pa tudi hude jese, vſmilezhni ino priljudni, radi molijo ino ſo terdi katolſhki kriſtjani. — Laſhka semlja je ſilo topla in rodovita, kjèr raſte toljko shlahnih laſhkih rezhi. Ravnine ſo ſilo ſhiroke, prelepo obdelane, reke velike, ſneg le po gorah nekoljko pobeli; sa to ſe Laſhko Evropini vert imenuje. Evropa je tiſti nar bolj ſrezhen del ſveta, kjér ˛Slovenzi, Nemzi, Lahi, Franzosi, Anglesi, ˛Shpanjoli, ino drugi ſoſedi prebivajo. Od jutra ſe Asje dershi, od drugih krajev jo morje obdaja. Semlja je sdrava in rodovita, kjér ni premerslo, tud ne prevrozhe. Rodí nam shita in vina, daja ſrebra in slata, kakor drugih potrebnih rezhi. Evropejzi ſo nar bolj rasumni ljudjé; deb' le tudi pametni bili!