Mladenzhov
trojno premoshenje.
trojno premoshenje.
Mladénzh, Bog daj ſrezho! Popotnik ſim jes, popotnik ſi ti; prijasno podajva ſi roko, ter povsdigniva k' ſvetim nebeſam ſvoje ozhí. Tamo nad romenim ſonzam v' prelepi jaſni ſvetlobi, viſoko nad svesdami tam ſva domá. Zherna semlja, na kateri ſtojiva, je sa naji le ptuja deshela. Vzheraj je na nji najna sibela tekla, jutri bo zherna jama najna poſtelja, daſha pa pojde sopet domò k' ˛Stvarniku ſvojimu v' ſveto nebó, kjer Ozhe nebeſhki lepi ſedesh tudi nama pripravlen ima, ako ga vredna bova.
Ozhe nebeſhki, kteri v' vezhni luzhi prebiva, tebe, mladénzh, po ſveti poſhle, naj bi ſi kaj poſkuſil, in pa priſlushil veſelja ſvetiga raja, neisrezheniga veſelja, ki ga ni videlo nobeno oko, ne ſliſhalo uho, tudi zhloveſhko ſerze ne obzhutilo, kateriga je Bog ſamo tiſtim pripravil, ki njega ljubijo. Satorej hozhe tudi tebe poſkuſiti, alj njega ljubiſh.
