Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/107

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Kdor pridno dela, ſe lehko ſkuſhnjavam brani; hude muhe le ſamo lenuhe rade píkajo. „Vedno kaj dobriga delaj, de te ſkúſhnjavez prasnovati ne najde, opomina ſv. Jeronim; ne bo te lehko vjél, ako bres dela ne boſh.“ — Pridnimu ino saſtopnimu delavcu je Bog ino vſak poſhten zhlovek prijatel; veſelo na semlji lehko shiví, ino ſi s' pridnim delam nebeſa ſlushi; po ſmerti pa gre v' nebeſa ſvoj saſlúshen dnar prijét, kjér delavnik neha ino ſe vezhna nedela sazhne.

6. ˛Sheſta tvoja tovarſhiza naj bo poſhtena obnoſha, modro ino pametno sadershanje. Bodi prijasen vſém ljudém, ſaj ſo vſi tvoji bratje in ſeſtre, alj poſebno odkrito ſerzhen le isvóljenim, ki ſo dobre Bogu ljube duſhe. Varji ſe goljufam ſvojga ſerza prodati. Premedéna potiza (gibanza, ſhartel) sobe kerhtá, preſladek zhlovek pa rad ogoljfá; sato ſe lisuna ſkerbno sogibaj. — Kdor ſe pa prekiſlo dershí, njega ſe marſkdo bojí, de bi ga ne vgrisnil. Vſiga tega ſe varje moder mladénzh po nauki ſvetiga Pavla, ki govorí; „Tvoje mladoſti naj nobeden ne sanizhuje, to de bodi isglèd vérnim v' beſedi v' sadershanji, v' ljubesni, v' véri, v' zhiſtoſti.“ [1]

˛Spoſhtuj ſvoje goſpode, naj ſi bojo duhovſki alj deshelſki; kedar jih ſrezhaſh, ſe jim odkrí; roko jim poljubi, kedar k' njim prideſh, alj od njih gréſh. Lepa posdrava nam prijatele

  1. I. Tim. 4, 12.