Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/161

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

183


obrajtajo, se njih na izpovejo, z njimi v pe*el grejo ino toljbo nedolžnih duš z sebo potegnejo. — Oh de hi bila moja beseda goreči.nož, kleri bi vsini klafačam pohujšliv jezik odrezal, de bi med nami nesramnih marnov nikolj več čuti ne bilo; zakaj:

1. Klafarski marni fjrJtči) so velik, velik prek. Z gro- mam ino bliskam je nar svelejši Bog iz gore Sinaj govoril: jjJVtf prešeslvj!'< Kar je Bog v starih časih govoril, že ne- prenebama velja, naj si ravno toljtto ljudi šeste božje zapo­ vedi ne derži, ampak prešerno prešestuje v besedi kakor v djanji. fSe mislite, kakor bi samo nečisto djanje v šesti za­ povedi prepovedano bilo; besede pa ne. Tudi beseda cloveka vhije, hujši na duši, kakor na trupli. Ino kder se kadi, tam tudi gori; česar serce polno je, to iz ust gre. ,,Iz serca izvi­ rajo hude misli, prešestva , kurbarije: uči Jezus. To je, kar človeka ognusi." Mat. 15, 19 — 20. Le tisti človek gerdo govori, kteri je v serci nečisl ino gerd. Tudi nesramna be­ seda je gerda nečistost.

2. Ste slišali, kaj Jezus v svetim evangelji pravi: „Povsm vam, de za vsako prazno besedo, klero bodo ljudje govorili, bojo odgovor dajali sodni dan." Mat. 12, 36. Besede kla- farshe pa niso le prazne, ampak težke ino polne pregre.šniga semena, kteriga hudoben jezik v človeško serce seje.— Cujte na dalej vi nesramni jeziki, kaj vsmileni Jezus uči: ,,Gadji zarod! k-ako bi za mogli dobro govoriti, ker sle hudobni? Zakaj iz obilnosti serca usta govore. Dober človek iz dobriga zaklada dobro prinaša, ino hudoben človek iz hudiga zaklada hudo prinaša. Iz sadu se drevo spozna; Iz svojih besedi boš opravičen, ino iz svojih besedi boš obsojen." Mat. 12,33— 37. Kako si zamorete iz nesramnih besedi kratek čus delali? — kako si upate klofunju smejd/i? — Oh sveti strah naj vas preleti, kaj nesramniga zaslišati, alj pa kaj nespodobniga viditi, kedar se spomnite žuge Kristusove, ki pravi: ,,Gorjc svetu zuvolj pohujšanja! Kdor pohujša kteriga malih, ki v mene verjejo, bi mu bilo bolje, naj bi se mu mlinski ka­ men na vrat obesil, ino se potopil v globočino morja-" Mat. 18. 6. Joka/i se je, pa ne smejati, kedar slišimo z klafanjam otroke pohujševati, mlade ljudi pa v greh napeljovali. Za to sv. Pavl kristjanam tak ojstro zaterdi: „Nesramnost, nespa­ metne ino gerde besede se nimajo imenovati med vami; kaj lakiga se ne spodobi." Kar pa sv. Pavl od svetiga Duha