_.2!L
nedolžno dele. Naj bi Bog denes svojiga angela poslal. zaklicat mladenča, deklico u vecnost rekoc: Duša! pojdi h Gospodu svoj mu Bogii! Ves bled niu bo odgovoril, odgovorila: Oh pusti me, še nisim pripravlena. — Naj zakliče moža alj ženo; tudi ona se prestrašita , ker nista pripravlena, Ino če smert po staro, revno babelo pride, tudi ona prosi: Daj mi še ene leta živeti, de se vmreti pripravim. Ce pa smert tudi odlaga, ino še v desetih, dvajsetih alj petdesetih letah pride, pripravlenih najdla ne bo.Mora torej večidel l judi nepripravlenih pobrali: /.a to je pa tudi veliko poklicanih, malo pa izvolenih.
Zilaj pomisli človek, kaj je Bog vse storil ljudi izveli- Čnt, koljko naukov, zakramentov ino zveličanskih pomoc• je vsakimu dal, ker hoče. de bi vsi ljudje izveličani ili; kako malo pa ljudje za izvetičanje svoje storijo, kaj? clo y. vso močjo sa svoje pogublenje skerbijo, kakor bi hotli pogubleni bili. Ali ne bos tudi ti poterdil. de bo veliko več ' pogublenih kakor izveličanih? ..Pojdite noter skuz voske vrata, veli Jezus, zakaj vrata so šroke, in pot je prostor na, ktera v pogublenje pelja ino veliko jih je, kteri po njej grejo. Bako voske so pa vrata ino tesna je pot, ktira v živ- lenje pplja ! ino nvlo jih je, klpri njo najdejo. Mat. 7. til ■—14. Veliko je poklicanih , pa malo izvolenih: la resnica je strasna, pa gotova, ne nas strašili, ampak nas obudili za izvetičanje svoje prav žiro skerbeli, ker vemo, do bo ve liko več ljudi pogublenih, kakor zveličanih.
4. To ni mogoče; — bole lehko rekli — Kdo bo pa v nebesih, če bo res tako malo zveličanih? — Blezo so ra- zujzdani ljudje za pravičniga Noeta ludi lak govorili, ko jim je .-Irašen potop prerokoval: Kdo bo pa na zemli pre bival, če bo nas Bog potopil? Alj poglejte. Je osem ljudi je oslalo. ino zdaj jih je od samih tih nad tavžent miljonov po sveti. Vsi hudobneži so potonili.
Tega pu Bog saj ne bo storil, dc bi uas veii del pogub lenih bilo — bo kdo drugi rekel, za kaj nas je pa Bog Oče stva- ril, Bog Sinodresel, ino Bog sv. Duh posvetil, de smo otro» ci božji ino delčiči kralestva nebeškiga?-—Tako so že rekli nekdajni nespokorni Judje svetimu Joanu kerslniku, kteri jim je djal: ..Storite vreden sad pokore, ino ne recite: Abrahama imamo očeta; naše pravice nam ne bo nikdo vzel. Povem vam : Bogu je mogoče iz teh kamnov Abrahamu otroke obur diti. Luk. 3, 8. :
