Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/128

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

120


pušavi konec vželi ino niso v obljubi eno dežele dosti." Ne zana.šajmo se torej, de smo keršeni, de imamo dar svete mase ino gnade svetih zakramentov. Kakor nekih j ni hudobni Izraelci bomo zaverženi tudi mi, če se po nauki sv. Pavla ne prizadevamo hudo poželenje premagati ino nebeško krono doseci. —■ Nebeško kralestvo silo terpi; ino le kteri si z silo (z vso mocjo) prizadenejo, ga bojo dosegli. Takih je pa malo med nami; malo bo torej tudi zveličanih. — 0 vi zaspani — mlačni kristjani, i zdrami te se ino poslušajte strašno, pa gotovo resnico, katiro sam Jezus pove: „Vetiko je po­ klicanih, mulo izvolenih." Mat. 20, 16.

II.

Strašna, p* vender yotovu resnica je, de bo veliko več ljudi pvgublenih kakor zveličanih. Posvetni ljudje scer pra­ vijo, de duhovniki s tim samo strašijo: al j kdor po pameti sodi, lehko razsodi, de ni to nobena prazna beseda; zakaj Bog t$e Mori ljudi izveličat, ljudje celo malo alj pa nič za svoje izveličanje; za to bo veliko več pogublenih. kakor zveličanih.

1. Kakor skerben, ljubeznivi Oče svoje otroke je Bog perva Človeka v nar lepU kraj posvetniga raja postuvil, jih je lepo podučil ino jima eno samo drevo prepovedal, naj ne okusit« nj«ga sadu. de ne vmerjeta. — Kaj sta pa storila pervia človeka? Okusili škodliv prepovedan sad dasta svojo nedolžnost, božjo prijaznost, vso srečo ino cel raj — sa vlilek žkodliviga sadu — Ali ni per nas ravno taka?

Bog te je vbogih pervih sfurisev ino njih otrok vsmilil, jih potolažil, jim Odrešenika poslati obljubil, ino jih čedno podučil, kako naj pravično ino srečno živijo. Alj kaj ljudje storijo? Množijo se, ino več ko jih je, je tudi hudiga več ino več med njimi. Požrešno ino razujzdano živijo, se med sebo terejo ino toljko krivico delajo, de je Bogii, po člo­ veško reči, žal bilo, de je na zemli ljudi stvaril. I. Moj«. 6, (i. Iz vsih miljonov, ki so ob časi JVoe/a živeli, je bilo samih osem pravičnih, katire je Bog v Noetovi barki ohranil. Vsi drugi so u vesolnim potopi potonili. Poglejte, veliko pokli­ canih, pa malo izvolenih.

Bog je rodovino pravičniga Noela blagostovil (požegnal), po vsej zemlji so se razmnožili; pa tudi z njimi se je množila