Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/233

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Nebu ni zhistu pred tabo;
O! kaj tedej bode s’mano?

9. Koku bodem mogl obſtat’,
Ke sem te reſhallil vezhkrat,
Kolker na glavi las imam?
Oh! kolkajn peklov sem dolſhan.

10. Bres sht’venja njeh v’ peklu gory,
K’so mein, ked jeſt pregreshili,
Oh! kaj se ’mam tedej jeſt bat’!
Kaj m’i je ſt’rit’? al ’zhem szgat’?

11. Ja! szagat’ b’ mogl, ke b’na bla
Martra, ’nu smert JEſusova,
K’tira k’ tebi ſa me’ vpye,
’Nu meni ſt’ry vse upanje.

12. Ta tvoj’ pravizi doſti ſt’ry,
Men’ gnado, miloſt ſadoby.
Leto miloſt oh! kolkukrat,
Moj Bog! s’me’ ſhe puſtil vſhivat’!

13. Ke ſmislem, is serza jokam,
Sanesl nisi Angelzam:
Meni se ſtu, ’nu tavſhentkrat;
Koku t’i ozhem hvallo dat’?

14. Ke b’te hvallil vse moje dny,
Moj Bug! vezh ja! se vredn ti.