Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/219

21. Ja! moj zil, ’nu konz je: tebe * lubit’ is
zele mozhy: * tud’ is zele dushe moje *
zhes vse ſtvarjene rezh: * zhes vse, kar
je na tem svejtu, * tudi, kar na Nebo je; *
ke se ja! sam ti naskonzhnu * bolsh’, * ’nu
lepsh’ druga vse.

22. Tok tedej, de v’ serze tvoje * to lubeſn
ſadobish, * verſe ven poſvetne ſhelle, *
glej, de tudi vezh ſturish * dobreh del’,
inu vse sorte * teh zhednoſt dopolnenja, *
te so k’ lubeſni perprave; * al v’ teh se
obſtat’ nima:

23. Aku ti zhedndſt’ vse imash, * tude dobre
della vse; * zhe same lubeſni nimash, *
kaj b’ t’iſte pomagale? * kaj almoſhnə,
’nu molitve, * poſti, inu dol * trenje? *
ja! kaj tudi della zhudne, * perkaſni,
ſamaknenje?

24. Te rezhi bres l’beſni boſhje * so le praſne,
’nu mertve: * so koker truplo bres
dushe, * koker d’nar bres vrednoſte; *
sama lubeſn da vrednoſt, * nu ſhivlenje
zhednoſtam, * bres lubeſni tud’ vsa brumnoſt
 * nima vrednoſt’ pred Bogam.

25. Vender o moj zhlov’k posvejtni! * zhe
ti s’ tega urſhaha, * de be pershl k’ te lubeſni,
 * de be ſadobil Boga, dejlish almoſhne,