Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/54

Rožne veje vse cveteče
Lice ji okrožajo,
Bele, pikaste, rudeče,
Lišp ji krog života so.

Clo v železnimu orožju,
Konja v sedlu medliga,
Plunkajoče kopje v znožju,
Glava vsa pobešena,
Suhe lica, kodre sive,
Tak prijaha konjik star,
Kot ostrašen vatre žive
Prebudí iz sanj se kar.
Sprimi Bog vas, hrabri knezi,
Kras divice tebe clo!
Moj prihod vas ne razjezi,
Vaše igre čislam zlo.
So nar slajši djanje zame,
Bi se skusil z vami rad,
Pa so vele tote rame,
Stop trepeč grozí mi pad.

Čislam vedno te zabave,
Veselí me kopja žolt,
Krije me oklep do glave,
Ko drakona špirni polt;
Boj na suhim, kri in rane,
V morju vihrave vodé,
Meni ni prestaje znane,
Razun leta — — v ječi le!

Pa zastonj! naključbe gerde!
Šla ljubav mi zmir je v stran,
Nikdar desne moje terde
Stisnula ni diva v dlan.
Tud je svetu tuja bila
Tista krasna cvetka još,
Ki mi dnes je zasvetila,
Boginja cvetečih rož.
Ak bi znal se pomladiti,
Bi učil se godbe koj!
Vse bi moral prekositi,
Glasov pervi bil bi moj.
Pomladanske sončne dobe,
Blizo hlada gajnih senc,
Bi borivcam kazal zobe,
Pridobil si rožni venc.

Bil prezgodaj, ah! sim rojen,
Se le zdaj je zlati čas,
Puh zavida je obsojen,
Nov je vsak dan slave kras.