Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/276

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Stran je bila lektorirana


Oče Kronid, i ti si udan človeštva prevaram!
Nikda ne bil bi verjel, kardela junakov Majskih
Sili de naših bi rok se vstavljale tako zmagavno!
Slično seršenu, ki je života le male kreposti,
Sedeža svojiga on na gerbovim hrastu ne pusti
Rušenju vražnih močí, napadu protivnih oblasti,
Ampak se stavi nasprot, v osiru mladine obramba:
Tako te dva, ne vmakneta se, če ravno le dva sta,
Prej ko doteče namen, al padeta sama pobita.

Tako užalen junak; neganjen posluša Kronides,
Sklep že mu v glavi je bil, nakloniti Hektoru slavo.

Drugi prepirajo se nasprotne za vrata ležiša,
Tode pretežko mi je, načertati sleherno boja;
Cele ograde je krog bobnelo viharja, napada,
Kamenja, žvižga pušic; neradi, prisiljeni branjo
Brodov Ahajci okraj. Žalujejo serčno bogovi,
Ki so v prestrašni takrat pomagali borbi Ahajcam.

Burno začnè Lapitov napad in bojna presodba.
Sin Peirita, junak Polipotes umetni, mogočni,
Sproži Damasu nasprot, zadene čelado jekleno,
Sredo železno predrè, in skoz i skoz vihra bodilo,
Ravno v čepino naprej, kri vlije se hipno v možgani,
Tako živetja je konc, boritvi njegovi pa sverha.
Uzme Pilonu potem, ter Ormenu bojno napravo,
Verli Leontaj končá Hipomaha, Aresu sina,
Ki je Antimaha kri, do živiga pas mu presune.
Hanžar iztegne sedaj ostrine neznano velike,
Vihra po gnječi nasprot Antipatu, hrabrim junaku,
Dregne ga v bliži, de koj se znakši prekucne na zemljo,
Menona, Jamena scer in verliga zadnič Oresta,
Tote poredoma vse poseka in prahu pridruži.

V tem ko nasprotnikam ti pobirajo brambe pobitim,
Sledila Hektoru je tje množica druzih junakov,
Hrabrosti pervi ki so, želeči predreti zagrado,
S plameni žarno vse krog brodovje uništiti skupno.
Ravnoma stali so zdaj dvomljivi na robu okopa,
De bi zagnali se črez, prikaže na zraku se tica,
Orel visoko leteč, ki v levo kardela je plaval,
Kačo je v parklih imel neizmerno veliko rudečo,
Živo, vijočo se zlo, gotovo se biti z nosivcam.
Ta se oberne nakrat in tikama vrata ga pikne,
Un bolečine prevzet jo nagloma treši na zemljo;
Kača se vije okrog na sredi armade po prahu,
Tica pa bola kričé odplava v šumenju vetrovja.