Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/249

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Jezen on dalej divjá z orožjem, umora pohoten,
Tode nasprotnika že zakrila je boginja v meglo.
Gladko ji steklo je vse, ker boginja bivši mogočna,
Dene ga v izbo domá duhtečo ambrozne dišave;
Speši kar more potem, de druži Helenco mu zalo,
Najde jo sredi družic, kjer pustila jo je odidši.
Cukne za svilni jo skut nektarski, se ran dotikaje,
Slična v podobi po vsim sivori volnino mikavni,
Koja pripravlja domá v Lakonskimu gradu predivo,
Bivša ji drajši ko vse služabnice njeniga znanstva,
Clo ti podobna začnè govoriti ji Venera tako:

Sledi mi, greva domú, Aleksander želeči te kliče,
V izbi nališpana tam zibavni na postelji čaka;
Clo se milote bleší, gotovo bi ti ne verjela,
De je iz bitve prišel, bi rekla, na svatbi je plesal,
In le miruje sedaj nekoliko raju po sladkim.

Rekši ji vname še huj v oserčju že vpaljene želje.
Zdaj ko se ona ozrè, ugleda nebeški zatilnik.
Nedrija rajskiga kras, očesi pohota leskeče,
Vida zavzeta ji koj izusti te krilate slova:

K čemu ti mamiš me spet, nevsmiljena boginja mika?
Imam še dalej mordè prehajati Bregije mesta,
Ali Meónije clo obljudene grade in kraje,
Ako, zna biti, i tam ljubimci ti bivajo mili?
Ker je premagal sedaj Aleksandru nasprot Menelaos,
In me peljati domú — ostudno me — voljo naznanja,
Laziš o meni in češ na novo zaplesti me v zanjke!
Vsedi mu sama se tik, zapusti nebeško življenje,
Nikda ne verni se več v Olimpa sijavne višave,
Bodi pridružena mu, ter skerbi za njega v nadlogi,
Morde poročil ta bo, al saj te ko sužno objemal!
Jaz pa do njega ne grem, to clo nespodobno bi bilo;
Zdaj ga objemati še, bi rugale vse se Trojanke;
Mene pa tuga dovolj že tare in serce mi vjeda.

Reče nevoljna o tem ji boginja sle, Afrodita:
Klama, ne draži me s tem, premeniti znaš me z besedo,
Kakor te ljubim sedaj, bi znala sovražiti zlo te,
Polka užgati obá gonobno v sovražtvo do tebe,
Greke, Trojance vse skup, in strašna te zgrabi osoda.

Helena vplašena tak, prekrasna rojenka Kronida,
Sledi ji, clo v pajčolan sreberno blešeči zavita,
Drugim nevidna okrog jo skrivnoma boginja pelje.