ko slej, zakaj njih srce je prazno. Tako se je zgodilo od setve do žetve. Pa če se vreme nocoj zasukne, bodo preklinjali, ki so še davi molili. Nova resnica je obsenčila svet, izkušen človek mi jo je razložil: hlapčuj, da boš napojen in nasičen, ter nič ne izprašuj, kdo ti je gospodar in kaj ti ukazuje! Hlapci, ki so se radovoljno prodali, pa so bolj goreči od gospodarja samega. Gospodar se prekriža, hlapec moli rožni venec; gospodar moli očenaš, hlapec opravlja devetdnevnico. Bolj skrbnih varuhov nima neumnost; noč in dan stojé pred njenimi durmi, da je ne zaloti beseda od zunaj ter ji ne zmoti vernega srca . . .
Kalandrovka. Čez vero šimfa!
Kalander. Môlči, baba!
Ženske. Čez vero šimfa! Čez vero šimfa! (Hrup.)
Jerman (začuden). Nisem govoril o veri . . .
Delavec. Dali so jim znamenje! (Pokaže na duri v ozadju.) Tam so jim dali znamenje!
Jerman. Prijatelji —
Glasovi. Môlči! — Néhaj, šolmašter! (Ženski glasovi.) Antikrist!
Ženski glas (v hipni tišini, tako da se jasno čuje). Mati mu umira, on pa Boga preklinja!
(Odtod do konca se vrši vsa stvar v hrupu in zeló hitro, tako da beseda prehiteva besedo.)
Glasovi. Nehaj, šolmašter!
Nace. Kristjani, ljubi moji, ne takisto —
