Stran:Dolinar Mnoge svete pesme.djvu/45

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

40


To bo v' vednimu ſpominu, Kar oni nam s dej ſture.

11. Naſhe ſerza ſo veſele,

Nikdar, nigdar ſhe tako, Minejo ſizer nedele,

Ta posabljena ne bo. Bodi ti, o Bog, plazhilo

Naſhim knesu gnadlivmu, Ti obilnu povrazhilo

Po shivlenji sdajnimu.

12. S' vernim ſerzam poſluſhajte,

O vi lubi ſarmani! Zhaſt te hiſhe ſpoſhtevajte,

Tolovajev jama ni. Vſelej radi ſem hodite,

De ſe vnamejo shelje, Miloſti Boga proſite,

De bo vmerjeno ſerze.

13. §labe miſli, neppſhtene,

Vſe kar ni ſpodobniga, Vſak od ſebe naj odshene

Savol ſvetiga Boga. §ledniga, ki notri pride,

Kjer ſe gnade sadobe, {•>veta grosa naj obide,

Naj mu poravna ſerze.

14. Kdor od zerkve kaj ukrade,

Pravi Tridentinſki sbor, V ſtraſhno pano taki pade,

Duſha pa v' peklenſki dvor. Zhe ſe oplaſhen ne verne,

In ſe zlo tako sgubi, Dokler vſiga ne poverne,

Tud' odvese ne dobi.

15. Tebi, Jesuſ, zhaſt in hvala

Sa vſo zeno tvojih ran,