125
Jesuſa proſimo, De mu grehe odpuſti,
Njemu ga srozhimo, Ker je polni miloſti;
De savol britkoſti
In meſa ſlaboſli, Tamkje najde paradish, Ker je voljno noſil krish.
Lubi! ne jokajte Sdej prevezh po ranjkimu,
Proſhnje poſhilajte K' Jesuſu preſladkimu,
V tem naj ſe pokashe
§ad lubesni vaſhe, Ktera tamkje vaſ sedin', Na nebeſhki viſozhin'.
II.
Prelubi! vſe na ſvetu mine,
Premoshenje, ſlava, zhaſt, Beshi, ko ſenza zhes doline
Vſe veſelje, trupla ſlaſt. Ko bliſk na nebu, naglo sgine,
Kar nam dela kratki zhaſ, §e sdajzi vdere v posabline,
Nizh vezh ne tolashi naſ.
Ta mosh je dolgo zhaſa hiral,
Zhutil v' ſeb' bolesen to, In s zhaſam ſvetu odumeral,
Opominjan sa nebo; Sa pot leto ſe je perpravil,
In ſe ſklenil s' Jesuſam, Le na-nj saupanje poſtavil
In odpuſtil supernkam.
