- 154 —
hor vekomej med hudizhi in med dru- gimi savershenimi v' eni jezhi sapert biti, kjer eden drusiga preklinjajo, eden drusigai urshoh ſvojiga pogublje- nja dclajo. tStarſhi preldinjajo otroke, otrozi ſtarſhe. Mosh kolne sheno, she- na mosha. Bratjc rotijo ſvoje brate, to- varſhi ſvoje tovarſhe. Eden drugimu pravijo: Ti ſi kriv moje take ſtraſh- ne neſrezhe, ker ſi me pohujſhal in me y' greh sapeljal. Ti ſi me,v' hu- dobijah poduzhil, na ktere bi jeſt ſam nikdarTbe miſlil ne bil. O prekleta tiJla ura, v' kteri ſim s' tabo prijas- noſt naredil, vpijejo pagubljeni eden drugimu! Oh de bi te jeſt nikdar ne bil posnal, ja dc bi te nikdar ne bil vidil, bi ne bil v' vezhno neſrezho priſhel! Ob, prekleta tovarſhija, pre-
- <teta rneſn* Ijubiesert! r— < Pogubljeni
'iolnejo v' pekli* ſebe, ter uro in dan
