Storije iz gornjegrajskega okraja/Rojenice

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Zidanje cerkve v Solčavi Rojenice
Storije iz gornjegrajskega okraja
Fran Kocbek
Žalžene v Cirkunci
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Ko se je Judež Iškarjot rodil, so prerokovale rojenice, da bo on svojega očeta ubil, mater za ženo vzel in Odrešenika prodal. Ko mati to sliši, ga vrže v vodo. Voda ga prinese na grablje pri nekem mlinu. Mlinarju se deček smili zato ga je iz vode potegnil in pri sebi obdržal.

Judež je bil jako hudoben deček. Mlinarjevega sina je zelo črtil in se je vedno tepel ž njim. Nekoč ga je na paši ubil. Zbežal je in stopil daleč tam pri nekem gospodarju v službo. Gospodar je bil pa njegov oče. Tu pa Judežu ni ugajalo. Ker se je z gospodarjem nista mogla pogoditi, ga ubije. Gre naprej in pride k neki vdovi. Vdova pravi:»Mož mi je pred več leti odšel in ker ga ni bilo od nikoder nazaj, vzemi me ti za ženo« Judež se ne premišlja dolgo in vzame vdovo za ženo. Ta vdova pa je bila njegova mati. Ko sta skupaj živela, je videla žena na Judeževem desnem rebru neko znamenje in je spoznala v njem svojega sina. Začneta se o tem pogovarjati. Neposled razodene mati svojemu sinu prerokovanje rojenic. Judež se prestraši ter ves potrt odide od svoje matere, rekoč:»Zdaj pa pojdem iskat tistega ki grehe odpušča in ne jenjam poprej, dokler ga ne najdem.« Res je šel Judež Kristusa iskat. Ko ga je našel, je hodil za njim, nazadnje pa ga je izdal sovražnikom. Tako se je prerokovanje rojenic nad njim popolnoma izpolnilo. 4*)

Dobrovlje.

4*) Kocbek in Žagar: Popotnik, 1889, 231.