Srečanje (Novy)
| ← Pred pomladjo | Pesem: Srečanje Temna vrata Lili Novy |
Tuga → |
| |||||||
SREČANJE
Ko se vliva v čas pomladi
veter južno in mehkó,
da drevesa vsa v nasladi
gole veje dvigajo
in da zvezde vró velike
nébu črnemu iz dna,
tákrat čutim s tisto stike,
ki sem včasih jaz bilà.
Nekaj se mi v srcu giblje,
mráčno, divje in močnó.
Veter, ki drevesa ziblje,
drami tam, kar spi, tako,
Nekaj hoče se sprostiti,
kakor bi ujeta zver
skušala se spon znebiti
in zbežáti v ta večer.
Vse mi diha, vse me vabi,
da srcé mi zagori!
Ta, ki mrla je v pozabi,
ta me gleda, ta živi!
Ž njo se čudežno srečujem
in v šumečo noč hitim,
da se ž njo na svetu tujem
spet posestrim in spojim.