Ohrani Bog te v cveti

← Pesem »šolskodomske« mladine

Ohrani Bog te v cveti Poezije 4 Simon Gregorčič

Kdo naš je gospodar? →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Stoji v planini vas,
tam rajska roža rase;
za druge ne in zase,
za me cvete nje kras.
A meni v daljnem sveti
življenje zdaj veni;
ohrani Bog te v cveti,
planinska roža ti!

Cvetic prepoln je svet,
a ni na njem krasnejše,
ni meni je milejše
ko ta planinski cvet.
A zdaj mi v daljnem sveti
oko po njej rosi;
ohrani Bog te v cveti,
planinska roža ti!

Prav zame pač nebo
je rožo to vzgojilo,
ker z neizmerno silo
kopnim po njej samo.
Pa, oh, tu v daljnem sveti
življenje mi veni;
ohrani Bog te v cveti,
planinska roža ti!

Nad mano bel oblak
po zračni visočini
tja k roži na planini
eti ko čoln lehak.
A meni v daljnem sveti
solzé kropé oči;
ohrani Bog te v cveti,
planinska roža ti!

In vetrček hladan
čez gore solnčne piha
in roži moji diha
v obraz tako cvetan.
A meni v daljnem sveti
srce po njej medli;
ohrani Bog te v cveti,
planinska roža ti!

Oj drobni tiček moj,
kam si razpel peroti?
Če njej hitiš naproti,
pozdrav jej moj zapoj!
Oh, jaz tu v daljnem sveti
živim prebridke dni;
ohrani Bog te v cveti,
planinska roža ti!

Pač srečen, tiček ti,
in srečni, vi oblaki
in vetri lahki v zraki:
tja k roži smete vi.
A meni v daljnem sveti
srce po njej medli;
ohrani Bog te v cveti,
planinska roža ti!

Tu meni znano ni,
kako se roži gaja:
če rosa jo napaja,
če slana jo mori.
Tu v daljnem, tujem sveti
domov srce želi;
ohrani Bog te v cveti,
planinska roža ti!

Oh, daj nebo mi, daj,
da rožo vidim krasno,
ji v lice gledam jasno
enkràt, enkràt še vsaj!
Če pa mi v daljnem sveti
zatisne smrt oči, —
Bog tebe hrani v cveti,
planinska roža ti!