Ne kradi!
| Ne kradi! Peter Hitzinger |
Podpisano s Hicinger.
| |||||||||||||
Zgodilo se je, de je nekdo ni davnej v Ljubljani zbirko pesem v več polah iz nekiga slovenskiga časnika izdal, brez de bi bil kdo, razun ko je natis bukvic že dopolnjen bil, ali vrednika in založnika tistiga časnika, ali pa zadetiga pesnika prašal. Izdatelj misli, de kar se v časnikih piše, je vse popolna občna lastína, za ktero rabo si bodi. Ako je to res, slovenskimu pisatelju ali založniku ali vredniku ne ostane druziga kakor prazno delo in stroški – in k poboljšku še imé, de je neumin, ali de se rad skazuje.
Za razno lastíno so „Novice“ že postave oznanile; naj prinesó še tisto, ktera tudi njih in njih dopisatelje zadeva, namreč postavo ali patent zastran varstva pismenske ali literarne lastíne zoper napravno izdajo in ponatis, od 19. kozoperska 1846. Njen obsežik je v kratkim ta:
I. Od pravic pisateljev zastran njih izdelkov.[uredi]
§. 1. Pismenski ali literarni izdelki so lastína pisatelja; dalje ako niso posebne pogodbe nasprot, se pisatelju enako jemlje naročitelj, izdatelj in založnik taciga izdelka.
§. 2. Pisatelj ima pred vsimi drugimi pravíco s svojim izdelkam po svoji volji storiti in ga razglasiti; svojo pravíco pa zamore celo ali delama drugim prepustiti.
§. 3. Vsako brez dovoljenja pisatelja ali njegoviga pravdniga naslednika po mehaniški poti storjeno pomnoženje pismenskiga ali literarniga izdelka, ktero je s postavnimi pogojami razglašeno bilo, je kakor ponatis (Nachdruck) spoznano.
§. 4. Ponatisu enako se šteje natis rokopisov, ali svetih, podučnih in zabavnih govorov brez dovoljenja početnika ali njegoviga pravdniga naslednika, tudi izlečki iz del druziga pisatelja posebej izdani.
§. 5. Za ponatis pa se ne šteje, je tedaj dopušeno:
a) Napeljanje posamskih mest iz izdanih del;
b) jemanje posamesnih, iz večjiga dela, časnika ali občasniga dela vzetih sostavkov, pesem itd. vnovo posebno pretresovavno in pismensko-zgodovinsko delo, ali v zbirko izlečkov iz del več pisateljev za cerkveno in šolsko rabo, ali v časníke in občasne liste; samo de se pervi vir po iménu na znanje da, in pa de izjet sostavik ne preseže ene pole zadetih bukev, in pri časnikih dveh pol celiga tečaja; politiški časniki niso na druziga navezani; razun de vir sostavka na znanje dajo; dalje
c) še pretolmačenje v drugi jezik, ako izvirni pisatelj pravice pretolmačenja ni očitno sebi prihranil.
§. 6. Pri muzikalnih sostavkih se tudi natis rokopisov ali že izdanih del brez dovoljenja skladatelja, ali pravdniga naslednika kakor ponatis šteje; dopušeno je le jemanje posamskih sostavkov v občasne dela, ali predelovanje na drugo podobo.
§. 7. Pesmiške besede, ktere gredo k muzikalnimu delu, se smejo s tem vred natisniti, ako ni kaka pogodba na poti; za natis pesem samih brez muzike je potreba dovoljenja pesnika.
(Ostali paragrafi 8–12 še govore od izpeljevanja muzikalnih del, ali ponarejanja podobšin).
II. Dôba hrambe za literarno lastíno.[uredi]
§. 13. Pravica pisatelju zastran njegoviga izdelka prihranjena za izdanje ali pomnoženje se sploh ne raztegne samo skozi vse njegovo življenje, ampak tudi na njega, kterimu je pisatelj pravico prepustil, in ako nič ni razločeno, na njegove deleže ali pravne naslednike, še 30 let po smerti.
14. Enaka bramba za dobo 30 let velja, pri delih brez imena pisatelja, ako ni drugač znano, za založnika; in pri delih, ki se po smerti pisatelja izdajo, na izdatelje ali deleže: tudi drugi in daljni natisi literarniga dela imajo enake pravíce.
(Drugi paragrafi od 15–24 govoré od akademijskih, šolskih izdaj itd.)
II. Določki za kazen in pravíco odškodovanja.[uredi]
§. 25 in 26. Nepravičin natis ali pomnoženje in ponarejanje napelja razun zgube natisa ali podob, tudi kazen v denarji ali zapéro namesti tiste.
§. 27 in 28. Poškodovani pisatelj ali njegov pravni naslednik ima dalje pravíco odškodovanje terjati; založniku gré odškodovanje po razmeri njemu ostalih iztisov.
(Drugi paragrafi od 29–32 še druge odločke obsežejo).
§. 33 in 35. Je povedano uradstvo, kterimu preiskovanje in sodba gré na terjanje pisatelja ali njegoviga pravniga naslednika. (Po patentu od 17. prosenca 1850 gré prelomljenje postave za varstvo literarne lastine pred okrajno zborno sodnijo.
Podlipo.
Hicinger.