Katrinčica
Na ravnem, na planem, na sredi vasi
Pa lipa širokokošata stoji,
Pod lipo je senca in v senci je kraj,
Pripravljen za ples je, pripravljen za raj.
Piščali pojo in pa gosli in bas,
Da sliši in zlega se daleč na vas,
Odglaša, kar žvenk doleti naokrog,
Odmeva dolina, plan, gora in log.
Pod lipo se sučejo urne vrste,
Vse se parom, fantini in dečle mlade,
Vsem gleda veselje iz polnih oči,
Da žalosten bil bi le enega ni.
Najlepša okolja je slava plesu,
Katrinčica zala, slovečga glasu,
Ni videlo solnce, ne luna, ne dan,
Še tacenga krasu, kot njej je odbran.
Ki vidijo, koj se mu vname oko,
Ne more drugače, da gleda le v njo,
A se ne nagleda nikoli, nikdar,
Užiga le večji si z gledanjem žar.
Mladenči se skušajo, kdo bo več dal,
Da njemu od borbi za ples jo izbral,
Kupujejo raje, prekupljajo se,
Kar eden zastavi, brž drugi pove.
Najlepši mladenič od daleč stoji,
Ker reven je, blizu se priti boji,
tut ona želi ga, ker lep je junak,
al moška ga noče, on je siromak.
Tut druzih se brani, nikdor ji ni všeč,
Domači in bližnji vsakdanja so reč;
Žival od neznanega pazno beži,
a moja Slovenka po tujem hlepi.
Prišel je neznanec ne lep in ne grd,
povpraša za ples jo, odgovor je strt;
tri zale na mizo za raj potoči,
v njegovih rokah se Katrinca vrti.
In plešeta, sučeta se naokrog,
da "Viž ga!" in "Viž jo!" glas čuje se mnog,
obljubim, tak čudnega rajavca ni;
Katrinčica ali te nič ne skrbi?
Odplešejo raj in počivajo en čas,
Katrinčica vpraša:"Kaj ti je tak mraz?
Zakaj rokavice o Kresu imaš?
Povej, moj rajavec, plesni pajdaš!"
Al ples ponovi se, in hola! V okrog,
Da "Lej ga!" in "Lej jo!" glas čuje se mnog,
Oblubim, da takega rajavca ni;
Katrinčica, ali te nič ne skrbi?
Raj drugi končajo in koren razdro,
Katrinčica praša:"Kako je pa to,
Da taka vročina od tebe zdaj gre,
Da pari in peče me moje srce?"
Iznova zasučejo se in vrte,
Iznova se "Lej ga!" in "Viž jo!" glase,
Obljubim, bolj čudnega rajavca ni,
Katrinčica ali te nič ne skrbi?
Objame jo, stisne jo k sebi trdo:
"Saj s' čakala mene, pa pojdi z meno,
Le pojdi z meno, te popeljem na dom,
Kjer mraz in vročino razjasnil ti bom.
Pozimi bo vroče, poleti bo mraz,
In druščine dosti, ne bo ti dolgčas,
Na izbiro bo tujcev, Neznancev dovolj,
Zaplesati s tabo jim želja je zgolj."
In rajata izpred plesalcev oči,
In raja ponovil nobeden več ni
Sirota obrača za njima oko,
In misli in pravi: "Le škoda za njo!"