Cesar in prelat

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Cesar ino prelat
Valentin Stanič
Spisano: 1828
Viri: Bürger, Gottfried August (avtor); Stanič, Valentin (prevajalec). Samozaložil V. Stanič. (COBISS) dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Logotip Wikipedije
Logotip Wikipedije
Glej tudi članek v Wikipediji:
Cesar in prelat

CESAR INO PRELAT

(Iz njemškiga prestavil V. St** K.)


1. Vam bodem 'no prav'co dost smešno povedal;
Cesar je bil, k'tir je z'besedo rad vjedal;
Tud' bil je 'n Prelat, vselej debel, vesel;
Le škoda! avčar svoj več pamet' je jmel!

2. Cesarja so truli zdaj mraz, zdaj gorkota;
Zdaj ni jmel počitka konc daljniga pota.
Ni jmel večkrat vode deb' h'kruhu jo pil;
Že večkrat pak lačen in žejen je bil.

3. Prelat se je vedel še boljši deržati,
Per žlahtni miz' jesti in mehko ležati.
Ko šip se sveti svoj debeli obraz!
In trebuh je nosil ko nar groznej bas.

4. Cesarja je žgalo to vselej prav silno;
In kir enkrat jezdil je s'trumo obilno
Po letni vračini on kloštu nasprot'.
S' je zunaj sprehajal debeli Gospod.

5. Ha! misli Cesar, "zdaj je čas"! ino skrito
Pozdrava Prelata z'besedo zavito:
"Hlapc božji! kak' gre ti? - prav dobro kaj ne;
Per post' in molitvi prav dobro ti je.

6. Pa mislim dolg' čas vam zna tud' nagajti.
Me bote hvalili, čem delo vam dati.
Od daleč se hvali kak' učen ste vi,
Travo slište rasti se povsot slovi!

7. Orehe tri čem vam pod škranjo deniti,
Za krajčas jih morte vi meni zdroviti,
Tri mesce od donas vam časa pustim ;
Le glejte de tri odgovore dobim!

8. To pervo: Visoko k’ se kažem v lepoti,
V zbiraljšu na tronu v cesarski žlahtnosi,
Tok morte do venarja reči zvesto,
Koljk takrat njek vrednosti r meni bi blo?

9. To drugo: mi morte perrajtat' in reči
Kak precaj znam s' konjam krog zemlje perteči;
Ne prev'č ne premalo minute sme bit',
To vam je le jigra, k' ste silno zavit!

10. In h'tretimu moš ti o luč med Prelati!
Do las'ce na tanjko moj' misel gonati.
To ti bom jest takrat povedal: al glej
Ne sme bit besedce resnice na njej!

11. Ak vi pak neznate na to odgovoriti
Tok ste vi še genjal Prelat tukaj biti;
Pustim vas peljati na oslu čez svet,
Pa ritnej, za guzdo vi rep morte jmet!

12. Na to gre Cesar med smejanjam od njega.
Prelata pak skerb ino strah razje vsega.
Razbojnik ne čuti toljk rec in skerbi,
Kader pred sodnikam življenja stoji.

13. On vpraša 'no, dve, tri, štir šole globoke,
Tud' opraša 'no, dve, tri, štir družbe visoke;
Rad plača vse takse in šenkov dost da:
'Ben Doktor mu vender odgovor dat zna.

14. Per serca razjedu grej'ure ko dnevi,
In dnevi ko tedni postanejo revi,
Ko mesci so tedni; in blis' je že čas,
Prelato bo bled zdaj, zdaj zelen obraz.

15. S'posušenim žvotam on hodi okoli,
Si jišče samoto, ne je in ne moli.
Tok srečal sred gozda na robu ga je
Svoj hlapec Jur Bendiks, k mu pase auce.

16. "Gospod moj! prav' Juri kaj vasnjek razjeda?
Ste suh kakor terta, in revn'ga pogleda.
Marija in Jožef! kak' ste se scedil!
Bog z'nami! Sovražnik vam je to nardil!"

17. "O ljubi Jur Benediks! kaj morem terpeti!
Cesar oče nekaj od mene imeti;
Orehi trije predpostavljeni so;
Katere sam zlodi razgrisel ne bo!

18. To pervo: vi oko k'se kaže v'lepoti
V' zbiraljšču na tronu v'cesarski žlahtnoti,
Tak naj mu do venerja rečem zvesto,
Koljk takrat njek vrednosti v njem bi blo.

19. To drugo: mu morem prerajtat' in reči:
Kak' precej zna s konjam 'krog zemlje preteči?
Ne prevč ne premalo minute sme bit'!
On prav', de za jigro zamoren to strit'.

20. In h' trek’mu, bi mogel jest boš'z med Prelati,
Do lasce na tanjko svoj’ misel gonati;
To mi bo on takrat povedal: al le
Besedce resnice v njej biti ne sme.

21. Ak' jest pak neznam mu na to odgovoriti,
Tako sim že genjal Prelat že dalj biti;
Pusti me peljati na oslu čez svet,
Pa ritnej; za guzdo jest rep morem met!

22. "Neč druz'ga? je Benediks s'smejanjam perstavil;
Le dajte se h' miru, to jest bom opravil.
Vaš' suknjo mi dajte, križ, kapco od zgor,
Tak' očem še dati mu prav' odgovor!

23. Ak lih 'ne besedce latinske znam reči,
Tak' vendar vem pesa s'peljati zad peči.
Kar per vas Učenih bogaštvo ne stri
Se per nas kmetih od mater' vdobi."

24. Ko kozlič veseli Prelat poskakuje;
In hitro se juri pre'bleče, pre'buje,
Križ, kapa in suknja olišpa ga že.
In hitro prot' dvoru cesarskimu gre.

25. V visok'mu zbiraljšu cesar je na trono
V prežlahtni lepoti iz palco in krono;
"Povejte do venerja zdej mi zvesto.
Koljk' vrednosti v'meni na tanjko bi blo?"

26. "Sa Kristusa trideset rajn'š le so dali;
Sa vas nedam več, per vsi časti 'no hvali.
Le venerja ne, kokar dvejst' in devet!
En rajn'š ja vi morte menj vrednosti, jmet!"

27. "Hum, reče cesar, to pusti se še slišat;
In dobro pomaga, napuhnjene znižat';
Ne bil bi jest mislil, tak' res ko sim živ,
De bi z'vso lepoto tak doberkup bil!

28. Zdej pak ti morš meni prerajtat' in reči;
Kok precej znam s'konjam 'krog zemlje preteči?
Ne prev'č ne premalo minute sme bit!
Je to tudi jigra, si že tok zavit?"

29. "Gospod! če vi z'soncam se z'jutraj zbudite,
In lih raven njega vi konja podite,
Tok stavim jest križ ino kapo na to,
De v' dvajst in štir'h urah končano vse bo."

30. Ha! smeje se cesar, kak oves vi daste!
Vi konja s "Če" ino "Pa" pitati znaste
junak, k'tir je Če ino Pa zmislil bil,
Je zdavno zlato še iz rezance stril!

31. Povej že to trekje; glej de s'neboš zbodel!
Scer bodem te vender na osla obsodil.
Kaj mislim, de res ni? to gonaj mi ti;
Al gledaj de Že ino Pa zraven ni!"

32. "Vi mislite: jest sim Prelat svetega Gala!"
"Ja, to je resnica! in bo tud' ostala!"
"Oha! ne zamerte! zaletel ste vi!
Le svoj avšar Bendiks pred vami stoji!"

33. "Kaj slodi! tak' nisi Prelat svet'ga Gala?
Zavpije, k' je kumaj mu sapa ostala,
S' veselim čudenjam cesar prez' na to,
Kar do zdej ni bilo, pa zanaprej bo!

34. Bom persten, križ, palco ti dal, de boš nosil;
In nosil bo prednika tvojga pak osel!
De bo se navadil, kaj prav je, spoznat;
Kdor oče si žeti, ta more prej sjat!"

35. To morte gospod Cesar z'glave si zgnati
Neznam ne pisati, ne rajtat', ne brati!
Ne mertvo besedco latinsko samo!
Kar Jurč'k s' ni navadil, tud Juri s' nebo!"

36. "O ljubi Jur Bendiks, kak' teško mi pade!
Al sproti pa druge od mene si gnade!
Zavit' odgovori veseli so bli;
Naj moja hvaležnost te tud' veseli!"

37. "Velikiga ravno zdaj nimam prositi;
Kir očete vender pak milost mi striti;
Tak' prosim od vas ko dobrotlivi lon,
Za mojga čast'tga gospoda Pardon!"

38. "Ha! bravo! Veselje besede mi strijo!
Serce ti in glava kir tiče stojijo.
Jest tvojmu Prelatu Pardon dodelim,
In tebi tud' pismo življenja nardim:

39. Mi vkažemo svetiga Gala Prelatu:
Nebo več Jur' benediks per avcah se klatil
prelat naj ga dobro do smerti redi
Bres ben'ga plačila, dokler ne zaspi!"