Bosi otroci
Bosi otroci Zgodbe o Štrpedu iz Materskega podolja, Podgorskega Krasa in Čičarije Pavel Medvešček |
|
Da bo članek zadostoval slogovnim smernicam Wikivira, ga bo treba urediti. Urediti ga je potrebno zaradi naslednjega razloga: mankajo kategorije. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka, če pa sodelujete na katerem izmed Wikiprojektov (Wikivir:Slovenska leposlovna klasika ali Wikivir:Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil), zastavite vprašanje na projektni pogovorni strani. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom ter Vodičem. |
Tistega leta je sneg zapadel zelo zgodaj. Mraz je bil še hujši, ker je pihala burja, ki je silila pod obleko. Ljudje so tiščali ob ognjiščih in hodili ven le za najnujnejšim.
Na robu vasi pa je stala kamnita hiška, kjer sta pred časom za jetiko umrla oče in mati. Desetleten fantek je moral tako skrbeti za preživetje vseh.
Edino obuvalo, ki je bilo pri hiši, so bile očetove in materine cokle. Otrokom je začelo primanjkovati kurjave in krme za ovce. Po dva in dva sta se menjavala, da so lahko opravili najnujnejša opravila. Ko pa so snežni zameti zasuli dvorišče in poti, so morali vsi otroci pomagati. No, in takrat se jih je usmilil dobrotnik štrped. Ko so se zjutraj prebudili, je bilo na pragu šest parov novih cokel. Veselje v hiši je bilo nepopisno. Celo na hrano so pozabili. Vsi so šli ven in prav kmalu očistili vso okolico. Prinesli in nažagali so drv ter nakrmili in napojili ovce v staji.
Od tistega dne so pomagali tudi sosedom, oni pa njim.