Ajdovsko-Vipavska podružnica
| Ajdovsko-Vipavska podružnica Jiří Čermák |
Spisal Č.
| |||||||||||||
Zelo srečna je bila misel, da se ustanovi podružnica Slovenskega planinskega društva za okraj Ajdovski in Vipavski. Kdo bi tajil, da bo ta podružnica velikega pomena ter da je bilo skrajni čas, da je začela delovati. Odbor in lepo število znamenitih udov iz vseh stanov nam jamči, da se podružnica lehko prav lepo razvije: da raztegne svoje delo po naših slovenskih tleh, po naših planinah; da ohrani naš hrib in gaj slovenski; da prepreči, da se imena naših gor, dolin, kotlin in jam, ki so izključno slovenske, ne popačijo in ne pogube; da se postavijo na očitnih in primernih mestih napisi, ki pokažejo tujcu, da je to »slovenska zemlja«, da to »dom je naš«; da se popiše krasota naših planin, divnih razgledov, očarujočih kotlin, divnoromantičnih prepadov, zajed in sedel; da se naslikajo bajkovite podzemeljske jame ter neizmerne ledenice, ki segajo blizu do pekla.
Poglejmo nekoliko naokoli in pomislimo, kake znamenitosti naj zastopa nova naša podružnica in kaj naj pokaže tujcu!
V njenem okolišu je prekrasna Vipavska dolina s svojimi lepimi vasicami, rodovitnimi poljanami in vinskimi goricami. Po hribih in holmih so raztresene bele cerkve in stari gradovi; razvaline srednjeveških trdnjav in premnoga gradišča iz turških časov pričajo o zgodovinskih tleh. Kristalnočisti studenci izpod sivega Čavna, deroči potoki, ki gonijo premnogo mlinov in žag, ribnata Vipava, presihajoča Branica in obmejni mrzli Hubelj s svojim krasnim slapom ob izvirku, so vode, ki namakajo polja in livade. Naša metropola Ajdovščina, ki je zvezana po vipavski železnici z Gorico, s svojimi lepimi hišami, z imenitno predilnico pa stoji sredi polja kakor labod na jezeru. In tam pod sivim Nanosom se razprostira drugi vipavski trg, mična Vipava. V trgu izvira bistra Vipava. Iz mogočnih pečin in zevajočih lukenj priteka in vre izpod skale, prav tam konec kegljišča, v divnoromantični »Podskali«. Oba trga imata dobrih in lepih gostilen, Ajdovščina (Šturje) tudi Šaplov hotel (tukaj je zbirališče podružničnih udov), Vipava pa hotel Adria; povsod je popotniku okrepčevalen in udoben počitek.
In kaj šele naše planine!
Na severu Vipavske doline se polagoma vzdiguje visoko Čavensko pogorje, golo ospredje Trnovske planote. Trnovski gozd je državna domena. To je planota, ki sega 800—1500 m visoko nad morje in meri sedaj približno 8648 ha. To je največja in najlepša šuma, kar jih je v državni upravi. Na Trnovski planoti so vasi: Trnovo, Lokve in Dol-Otlica. Prekrasen razgled nam nudijo Mrzovec (1444 m), Čaven (1268 m), Kucelj (1348 m), Zeleni rob nad Tribušo (1339m) in najvišji vršac v Trnovskem gozdu, Golak (1496 m).
S Čavna je diven razgled. Pred teboj leži vsa Vipavska dolina, pod teboj Kras, na desni goriška Brda in Furlanija; tja črez Kras ugledaš Istrski polotok in Jadransko morje zreš doli do beneških lagun. — Z Golaka je krasen pogled na Tolminsko, Krn, Bajnško dolino, Tribušo, Vojsko, Ljubljansko barje, ljubljanski Grad, Karavanke in Triglav. Iz Anine koče v Smrekovi dragi si v četrti ure na Zelenem robu, ki nudi človeku tak užitek, da nehote zakliče: »Oj ti prekrasna slovenska zemlja, kako si lepa!« V Trnovskem gozdu so pa prava čudesa še ogromne ledenice. Na Čavnu in Golaku je znamenita flora. Tukaj bujno rasto očnice (planike), encijan, sleč itd. Od Čavenskega pogorja proti severovzhodu nad Ajdovščino se razprostirajo Lokavške planine (Dol-Otlica 800m, Angelska gora 900m). Z obmejnega roba je znamenit razgled. Od tod proti vzhodu se vzdiguje Kolk (Šturska gora). S Sinjega vrha (1004m), na katerem je rimski spomenik in kjer so stari Rimljani topili železo, je krasen razgled. Tam blizu — v »Podrti gori« — se nahaja beli mramor, kakršen je v Karari na Laškem. Od tam naprej se znižuje pogorje proti Colu, na drugi strani pa se dviguje sivi Nanos.
Poleg prelepih razgledov uživa človek tukaj z vonjem gorskih cvetk prepojen planinski zrak, in ko truden leže pod stoletno bukev ali smreko na mahasto blazino matere zemlje, tedaj pa nehote vzdihne: »To je rajsko!« In vsa ta božja čudesa, vse te prirodne lepote so dostopne vsaki, bodi še tako nežni nožici.
In če še navedem, da je razlika med temperaturo Vipavske doline in Trnovske planote kar neverjetna, da se zdi človeku, ki prikorači iz Vipavske doline na Trnovsko planoto, da je prehodil šest do osem stopinj proti severu; da je n. pr. srednjeletna temperatura na Dolu 6'2°C, v Gorici 12'8°C; srednjeletna podnebna padavina na Dolu 2'50 m, v Gorici l'64m; in če še povem, da od kraja, kjer leži osem mesecev v letu sneg, pa do kraja, kjer še raste vinska trta, lehko porineš kamen; in če še dalje pošepečem, da od kraja, kjer zori zlatorumeno grozdje, mastne smokve, kjer rasto oljke in lavor, prideš v dveh dobrih urah na večen sneg in led, sem naznačil le debele vozle na mreži, sem le namignil, koliko trudapolnega, a hvaležnega dela si je naprtila naša podružnica!
Vsa ta nebeška stvarstva, vse te velezanimive in slikovite lepote popisati, naslikati in pokazati tujcu, bodi naloga odboru naše podružnice, bodi sveta dolžnost vsakega posameznega uda njenega!
Natančni popisi in slike tukajšnjih krajev se polagoma priobčijo v »Vestniku« Slovenskega planinskega društva.
Ker se bliža čas, ko domačini in tujci zopet vzlete na naše planine, je omeniti, da se smatra Ajdovščina za »centralo« izletnikov. Tam se križajo lepe ceste, do tam vozi vipavska železnica iz Gorice, od postaje do Vipave po vozijo fini, komodni vozovi. Iz Ajdovščine prideš po ravnih, lepih senožetih v pol ure do podgorske vasice Slokarjev. V društveni gostilni dobiš razne informacije ali nosača za prtljago. Od tukaj ima popotnik šest kilometrov lepe, divnoromantične ceste, podobne Semerinški cesti, na Dol. Na Dolu je središče hribolazcev in popotnikov. Tu kreneš v gostišče gospe Jelinčičeve ali v kako drugo gostilno, da ti privežejo dušo z domačimi in tujimi krepčili. Od Dola se križajo poti po vsem Trnovskem gozdu in na vse višje hribe. Tako hodiš n. pr. na Čaven eno uro, na Kucelj dve uri, na Mrzovec tri ure, na Golak dve uri, na Zeleni rob dve uri, do Lokev dve in četrt ure, do Krnice dve uri, do Trnovega tri ure.
Ker se sedaj snuje v Trstu sestrica naši podružnici, ji pošiljamo iskren planinski pozdrav, vabeč dragomile člane na veselo svidanje v naših lepih planinah! Č.