Pojdi na vsebino

Zvon (Stanko Pečar)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Zvon
Stanko Pečar
Izdano: Savinja let. 1, št. 4/5, 1914
Viri: postopku digitalizacije v UKM
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Zvon poje
čez širno mesto melodije svoje,
ko bi na trdo jeklo udarjal,
sam s sabo se razgovarjal:
Jaz klenkam – zvon!
In kremen se iskri
in kremen ob kremenu plameni.
Le zvon še poje!

Prišli so v očeh s plameni
pogledi ognjeni
kot zmaja.
Pred njimi – strah in trepet
za njimi drget,
o, svet, kje tvoja je pot,
ki vodi povsod
v pomlajeno življenje!

Prišli so – baš zdaj je čas,
da tolčejo s kladivi na nas
da kremen iskri,
da pesek prši.

A mi zvonarji budimo bron
in klenkamo ko zvon
da zadoni čez polje
mogočno, ko plat zvona.