Zupan: radovednost

← mož

Zupan: radovednost polnočno vino Vitomil Zupan

noč v kateri je nekdo odmaknil kamen →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ti-hi-ja, ti-hi-ja-
ja-ha-ja-ja
Hočem videti črno dno morja
hočem videti beli svod neba
hočem slišati pesem siren
hočem otipati kožo nosoroga
hočem da si z menoj
ti-hi-ja, ti-hi-ja-
ja-ha-ja-ja
hočem, hočem, hočem
ti-hi-ja, ti-hi-ja-
ja-ha-ja-ja
ti si grbava ti si grda in nečimrna
ti si strašna in usodno plešasta
ti-hi-ja, ti-hi-ja-
ja-ha-ja-ja
sovražim te in videti te ne morem
vsa zaspana in zoprna
in brez morale, ha-ha,
ti-hi-ja, ti-hi-ja-
ja-ha-ja-ja
Ampak – ali te poznam?
Poznam svojo radovednost nate
nate – ali si tole tukaj ti?
Nočem biti sam – daj mi da te spoznam
radoveden sem ko ti
in še veliko bolj
Cvetlica-psica, groza in ljubezen
železen sveder, tanka alga iz morja
zvezda iz daljnega neba
žaba, miš, mačka, daj mi da te spoznam,
tako sem sam kadar te ni
ti-hi-ti-hi-ja, ti-hi-ja
ja-ha-ja-ja
do vrh neba
do dna morja
Ne, ne, ne, ti-hi-ja-ja-ha-ja-ja
lagal sem ves ta čas
in če odhajaš spat
bom mislil ves ta čas
in celo noč do jutra, pijan in zoprn,
tepec in zaljubljenec,
nate.
Le zakaj si mi rekla
da imaš rada žalostne pesnike?