Zunaj je tako lepo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zunaj je tako lepo
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Zunaj je tako lepo, Ciciban, 1949/50, št. 5, str. 69, ilus. Muster.
Dovoljenje: {{licenca-Cc.logo.circle.svg Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Prve padajo snežinke
leno s sivega neba.
Jovu, ki sedi pri mizi,
se učiti res ne da.

Pogled s knjige mu uhaja
skozi okno na zemljo.
V sobi nič mu ne ugaja,
ni mu mar, kaj jutri bo.

– Revolucija v Parizu.
Davno je že to bilo! –
Kaj buržuj, Bastilja[1] stara!
Zunaj je tako lepo!

Gosto padajo snežinke …
Kdaj bo do kolen snega?
Branka bi že rad povaljal,
da bo moker kar se da.

Kepo bom Alešu v glavo
prvo jutri jaz zagnal …
– Kdaj v Ilirskih je provincah
že Marmont[2] poveljeval? –

Kje so smuči? – Na podstrešju?
Sanke sem že lani zbil.
Zapre knjigo. »To je smešno!
Sneg je vsemu temu kriv!«

Opombe urednice[uredi]

  1. https://sl.wikipedia.org/wiki/Bastilja
  2. https://sl.wikipedia.org/wiki/Ilirske_province