Zofijna cerkev v Carigradu

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zofijna cerkev v Carigradu
Živkov
Izdano: Slovenske večernice, „Izdala družba Sv. Mohora“, Celovec (1. zvezek), 1860, 50—52
Viri: dLib ali archive.org
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Salamonov tempelj jeruzalemski, čudovito prekrasno delo, se je štelo med sedmere čuda človeške umetnosti. 68.000 ljudi je neprenehoma delalo ga 7 let. Zofijno cerkev je stavil carigradski car Justinian, prej Pravda imenovan, korenjak slavjanske kerví. Deset tavžent samih zidarjev in sto drugih mojstrov s svojimi neštevilnimi pomagači jo je dodelalo po sedemletnem trudu l. 538 po Kristusovem rojstvu. Zid še ni molil 2 lakta nad zemljo, so že porabili 453 centov ali stotov zlatá.

Oltar, ves suho zlato, okinčan z neštevilnim predragim kamenjem, je stal na šesterih zlatih močnih stebrih. Njegova miza je iz zlata, srebra, zdrobljenih biserjev in zlo velikih prežlahtnih kamnov zlita ploša, po sredi globočeja in tukaj še posebej z naj drajšim kamenjem okinčana. Znad mize kipí kviško stolpu podoben veličasten tabernakel pod prekrasno oblino ali kuplo, ktere rob kinča 12 leskečih limbarjev, verhunec pa križ, težek 75 funtov, kinčan s preimenitnim kamenjem neizmerne cene, kakoršnega je malo po svetu — spet vse iz suhega zlata.

Sedež patriarhov in sedmeri drugi za duhovne pervake so samo srebro, debelo pozlačeni. Prižnico sred cerkve lepotí iz zlata zlita streha, njen verh pa cent težek križ iz naj čistejšega zlata. Ves cerkven kinč je krasno pozlačen bron.

Cerkvene stene, prevlečene s predragim marmelnom in porfirjem, prepaša dokaj preizverstnih kipov, zloženih iz pozlačenega, različno barvanega stekla, namreč kipi Jezusa Kristusa, presv. križa, preblage device Marije božje porodnice, arhangeljev, aposteljnov in evangelistov. Nad križem so se ko nanizane zvezde žarile besede: „V tem znamnju zmagaš.“ Cerkvene tla iz pisanega marmelna so prelivale barve kakor cveteči travniki stoverstnih cvetlic. Lesa niso gleštali razun za vrata. Bile so iz cedrovine, slonove kosti in jantara, velike pa vse iz srebra, močno pozlačene.

Cerkvena posoda je bila neznane vrednosti. Samo srebernine je bilo 400 stotov. Kup skledic in kangelc, vse iz suhega zlata, je bilo neznano veliko; pertičev za kupe 20.000, vsi z zlatom prešiti in s biserji in žlahtnimi kamenčki posejani. 4000 svečnikov v tersni podobi je bilo iz čistega zlata in razun teh še dva velika, vsaki po centu. 24 večih masnih knjig je bilo tako debelo z zlatom okovanih, da je vsaka blizo centa imela. Vse vkup je vtegnilo po zdajni ceni nad 40.000.000 gld. veljati. 27. kimovca je bilo posvečevanje te cerkve. Ustopivši car, njene rajske čudovite lepote ves zavzet, zavpije v prekipeči radosti svojega serca večkrat: „Prekosil sem to Salomon! Prekosil sem te Salomon!

Pa kam so se pozgubile vse te dragocenosti? Ta hiša božja je zdaj turška mošeja!!