Zmeda na ulici

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Nočni strahovi Zmeda na ulici
Sloni v spačku
Neža Maurer
Zelena uspavanka
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Nekega toplega jutra

v polsnu začutim,

kako jo slon briše z odeje.

»Kam se ti navsezgodaj mudi?«

Slon se pod rilcem smeji

in obuje dva para mojih čevljev:

»Grem na sprehod!«


Zavijem se v tanko odejo

- sivo in pusto brez slona -

poveznem na glavo blazino

in se zbudim v besede:

»Kaj mi mar!

Kako naj takale zaspana

človeška stvar

ustavi trmastega slona?«


Čez čas me zbudi hrup

zunaj na ulici:

kot da gori,

kot da so se prav danes uresničile

najbolj črne skrbi …

Piskanje, trobljenje, vriski

in kriki otrok.

Zasliši se jok.


»Le čakaj, slon slonasti!«


Planem kvišku, nastavim na prag

najstarejšega od tankih kozarcev,

se zleknem lagodno na posteljo vznak

in zaspim.


Presunljivo ihtenje

mi razbije sanje.

Pred pragom stoji slon s čevlji v rilcu,

po licih mu derejo grenki potoki:

»Prosim umakni kozarec!

Tako je lep, tanek in droban …

Vse razbijem, vse potacam.

Obljubim, nikoli več

ne pojdem v mesto sam.«