Zlati golobček

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Zlati golobček
Fran Nedeljko
Izdano: 1889
Viri: http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dfran+nedeljko%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-116XM6BP
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


V nekem lepem gradu je živel bogati grajščak s svojo hčerko. Imel je mladega hlapca, katerega je jako čislal.Prigodilo se je, da je šel grof k svojemu sosedu na lov. Pozabil je pa doma puško, s katero je vse zadel, kar je hotel ustreliti. Rekel je, da bi unemu, kateri bi mu to puško prinesel, dal svojo hčerko za ženo. To je slišal njegov hlapec. Z božjo pomočjo spremenil se je hitro v zlatega goloba ter je odletel proti grofovskemu gradu. Tam je potrkal s svojim zlatim kljunčkom na grofičino okno, katero mu je hitro odprla. Tukaj se je spremenil zopet v človeka in ji povedal, po kaj je prišel, na kar mu je prinesla puško.Rekel ji je tudi, da naj mu izdere jedno zlato pero in si ga dobro spravi. Potem je pa zopet hitro odletel.Ko je priletel zopet do grada, v katerem je bil njegov grof, spremenil se je zopet v človeka. Tu ga je pa zagledal onega grofa hlapec, da nosi puško.Ker bi tudi on rad dobil obečano nagrado, zato je tega ubil, zakopal ga v gnoj in puško odnesel grofu.Grof je bil vesel, da je dobil puško in se je odpravil na lov.Iskal je svojega hlapca, ali ni ga mogel nikjer najti. Zaradi tega je bil jako žalosten. Ko je lov minol, vzel je unega hlapca domov, da bi mu dal svojo hčer za ženo. Ali ko ga je ona zagledala, ni ga hotela nikakor za moža vzeti in je zmiraj trdila,da temu človeku ni dala puške, nego njihovemu domačemu hlapcu. Ali grof se ni dal prepričati, nego jo je silil, naj bi vzela tega hlapca. Ona je zmeraj zaradi tega jokala.Med tem so pa pri unem grofu, kjer je bil grof na lovu, začeli gnoj na njivo voziti. Ko so prekopavali gnoj, zletel je zlati golobček iz gnoja in je odletel proti gradu- Tu je zopet potrkal na grofičino okno, da bi mu odprla. Hitro se je spremenil v človeka.Grofičina je poklicala očeta in je rekla, da je temu dala puško. Za dokaz tega pokazala mu je zlato pero. Hlapec se je zopet hitro spremenil v zlatega goloba in ravno ono pero mu je manjkalo,' katero je imela grofičina. Še le zdaj je grof verjel trditvi svoje hčere. Unega hlapca so pa poklicali v sobo in ga vprašali, kaj uni zasluži, kdor siromaka ubije in mu vse vzame. Odgovoril je, da zasluži, da bi ga s štirimi konji raztrgali. To so tudi ž njim storili. Potem so pa naredili svatbo in so se dobro gostili. Podzemelski.