Zimski večer (Vera Albreht)

Zimski večer Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Zimski večer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, rokopis IN = 6800.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Zimski večer

Sneg se kopiči po žlebovju streh.
Na ulici zatrobi avto v diru …
Razbrizgal blato bo po mokrih tleh
in se izgubil v žalostnem večeru.

Ob svitu žarnice stojita v dveh
ločiti se ne moreta v prepiru –
Snežinke jima se talé v laseh,
glasán pogovor priča o nemiru,

ki je razpalil ogenj bil v njih v očeh.
Kdo se je svetlim sanjam izneveril?
Kakšen skrivnostni ju razdvaja greh,
ki dvoje strtih src ne bo pomiril?

Morda že jutri ju predrami smeh?
Življenje gre naprej po svojem tiru –
Le po prečutih boš nekoč nočeh
življenja vrednost in lepoto izmeril.

Opombe urednice

V zapuščini je se je ohranil tudi zapis različic zadnjega verza za pesem Zimski večer:

vso njega življenja vrednost in lepoto izmeril.
(mu vseh globin in višine izmeril
mu smisel in prepade)
moč veličino in vrednost izmeril
mu vse prepade in višave izmeril
mu ….. višin in mrak globin izmeril
mu višin čar in čar mrak globin izmeril