Zima (Tomaž Šalamun)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Gre bron Zima
Tomaž Šalamun
Bitka
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



ZIMA

ZDAJ metež odnaša listje po poljih, tihi
so milostni streli, zdaj je večer, brat
Sonca, in potikajo se prve megle.

MOTNI pogledi držijo telesa kot v kleščah,
strah spleta lase v kite, trde kot kost,
dolgi večeri so slepi, in iz prsti v podplate rada puhti smrt.

ZDAJ grenke sanje rjovejo, dnevi pod mostom
odtekajo, hiše so prazne in zobje se zajedajo
v drob, semena padajo v zmrznjeno prst, vešče
v molk, in samo še ogenj zna govoriti.

OD solz je svet spran, bledi volkovi so siti
življenja zveri: zdaj je čas zime, in samo
bolečina ima toplo dlan, samo še stok dom.