Zgubljena in najdena

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zgubljena in najdena
A. K. Green
Izdano: Ameriška domovina 26. februar 1919 (24/182),
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

"Hvala lepa," rečem, ko je deklica končala s čitanjem. Videl sem takoj, da se je začel tresti po celem životu. Prav gotovo je spoznala pisavo in je vedela, da so besede njej namenjene. Potem se pa, popolnoma mirno in kot da bi se ničesar ne zgodilo obrnem napram obema lopovoma, ki sta mi gledala preko ramen in rečem: "Toraj moj prijatelj je pripravljen, da poravna račun za moje stanovanje. Prosil me je, da ne grem iz hiše, dame dobi doma, ko me obišče."

"Ali je res to zapisano v pismu?" vpraša stari Shonnaker, ko pokaže na pismo. "Prestavila bom besedo za besedo," odvrne deklica, ko zbere vse sovje moči. Bila je zelo bleda v obraz. Le v njenih očeh se je tupasem posvetil žarek upanja in velikega pričakovanja. — "Calmez-vous, mon amie, — pomiri se prijatelj! — Il vous aime et is vous cherche — te ljubi in te išče. "Dan quatre heures vous serez heuresse, — v štirih urah boš srečen. "Allons du courage et vous soyez maitrsse de vous meme, — le pogum, in predvsem bodi miren." — Tako se izražajo v francoskem jeziku," dostavi dekle, "in veseli me, ker namerava vaš prijatelj vam pomagati," odvrne ko mi vrne pismo.

S to pripombo je na jako priprost način potrdila pomen pisanih vrstic, katere je pravkar prebrala. Zdelo se mi je, da se je odvalil kamen teže z mojega srca. Zajecljam nekoliko besed zahvale, potem pa se vrnem v sobo.

Kolikor sem bil zopet v svoji sobi in sem začel misliti na vežne dogodke, ki se imajo nemudoma pričeti, sem štel minute v strahu in bojazni, da se moj načrt po nepričakovanih ovirah ne ponesreči. Računal sem, da bo Emilija skušala na ta ali oni način priti z menoj v dotiko, kajti najbrž bo hotela vedeti kaj več kot so ji povedale pisane vrstice. In ko sem preživel tako eno uro težkega čakanja, se je zgodilo, kar sem pričakoval. SLišal sem, kako so se vrata odprla in da je prihitela Emilija na hodnik ter urno korakal mimo mojih vrat. Hitro stopim proti vratom svoje sobe in ji vrnem kos papirja v roke, katerega sem imel že pripravljenega za ta slučaj. Vrnil sem se k svojemu delu, ona pa je popolnoma mirno se podala v svoje stanovanje. Na listku, katerega sem ji pravkar izročil, sem napisal sledeče vrstice:

"Kakor hitro odide vaš brat iz stanovanja, pridite v mojo sobo. Oblecite suknjo in prinesite tudi svoje ogrinjalo s seboj. Suknjo in ogrinjalo. Suknjo in ogrinjalo pustite v moji sobi, nakar se podate nemudoma v podstrešno sobo. Ne spregovorite nobene besede napram nikomur in ravnajte se natančno po mojih določilih. Vaš oče in brat bodeta na vsak način aretirana; toda, če se ravnate po mojih doočilih in kar jaz od vas zahtevam, se bo aretacije brez prelivanja krvi, ne da bi to pomenilo za ono osebo, katero vi poznate, sramoto."