Zgodovina slovenskih časopisov v Trstu

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zgodovina slovenskih časopisov v Trstu. (Šaljiva genealogija in kronologija.)
anonimno
V izvirniku sta začetni in končni narekovaj zamenjana.
Izdano: Edinost 1/2 (1876), 3
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

V začetku ni bilo nič.

„Ilirski Primorjan“ si je prvi upal v Trstu se prikazati v slovenskej obleki.

„Ilirski Primorjan“ je bil čez leto prekrščen v „Primorca“.

„Primorcu“ se je pridružil „Slovenski Primorec“, nasproti pa se mu je postavil „Tržaški Ljudomil“.

„Tržaški Ljudomil“ je v boji s „Primorcem“ propadel in poginol še jako mlad.

„Slovenski Primorec“ ni smel dolgo živeti zarad sorodstva s „Primorcem“.

„Primorec“ se je krepko držal, imel je dobrega vrednika in dosti naročnikov, pa je vendar pri vsej svojej bogatiji umrl, ne še prav star.

Za „Primorcem“ se je zasvetila „Jadranska Zarja“.

„Jadransko Zarjo“ je podpiral „Juri s pušo“.

„Jadranska Zarja“ pa, kakor zarja sploh, ni dolgo sijala.

„Juri s pušo“ se je tudi utrudil in je zaspal.

„Petelinček“ je imel nadomestiti „Jurja s pušo“, ali zakikirikal je, pa ni bilo o njem več ni sluha ni duha.

„Pod Lipo“ so se potem okoličani nekaj časa zbirali, pa bilo jim je dolgočasno in so jo popustili in tudi „Lipa je vsahnila“.

Od toliko raznih ljudi, živali in rastlin tedaj okoličanom ni ostalo nič, kakor je bilo v začetku.

Z „ničem“ pa okoličani si niso mogli dosti pomagati in so se zato združili v „Edinost“.

„Edinost“ je bila brez otrok in je zato hotela ptujega otroka vzeti za svojega, pa se jej ni posrečilo.

Na zadnje je „Edinost“ vendar le rodila zdravo dete, kateremu so dali po materi ime.

Da bo pa dete „Edinost“ srečniše od svojih prednikov raslo, da srečno dorase in doseže visoko starost, za to skrbimo mi vsi z obilno podporo, z marljivim branjem in naročevanjem.