Zgodi se Tvoja volja!
| Zgodi se Tvoja volja! anonimno |
Objavljeno v Domoljub 1895, št. 23 (5. decembra) v rubriki Podobe iz življenja
| |||||||||||||
•Prosim, dragi gospod, ali ni za me nobenega dobitka?«
• Ne, ljubo dete«, odgovoril je prodajalec srečk in prijazno pobožal po glavici zalo. devetletno deklico. »Danes Ae ni zate dobitka. Mogoče prihodnjič.« Žalostno je pobesilo dete glavico. Čez nekaj časa je vprašala: »In. prosim, kedaj bode zopet srečkanje?«
• Prvo srečkanje bodu prihodnji torek, ljubo dete.« Mala deklica je že hotela oditi. Tedaj stopita bližje dva gospoda, ki sta dosedaj atala v prodajalnici in videla ta mali prizor.
• Ali bi rada zadela dobitek?« jo vpraSa prijazno prvi gospod.
• Oj, kako rada!«
• V čegavi loteriji pa igral?«
• V loteriji tega gospoda « Pokazala je na prodajalca srečk.
• Vprafiam le, kakoSne srečke imaft?« »Nobene srečke nimam pa tudi nobene ne potrebujem. Zato pa pridno molim, da mi bode naklonil ljubi Bog prav velik dobitek. Nal gospod župnik so pogosto, rekli: Pri Bogu je vse mogoče.« Gospoda sta se spogledala nato, prodajalec arečk se je pa naamehnil.
•Zakaj pa Seli« dobiti toliko denarja?« vpntSa jo drugi gospod. «Rttda bi kupila sladkarij, kaj ne?« 0— nisem sladkosneda 1« odgovorila je odločno deklica. »Rada bi dala denar avojim dobrim stariSem.«
•Gotovo so ubogi?«
•Oj pa kako«, odgovorila je deklica in že so ji zalile solze oči. »Moj oče so bili krovec (strehar) in so se ponesrečili pri delu. Padli so raz streho in si zlomili obedve nogi. Mati vedno tako zelo jočejo in Anica in Francek sla lačna — lačna sem tudi jaz.« Goapod je že hotel posedi v žep, a zadržal ga je njegov spremljevalec. Ta Je rekel deklici: »Prav ima«: če hoče Uog, bodel ludi ti zadela dobitek. Pri Bogu je vse mogoče. Le pridi zopet vpraiat po prihodnjem •rečkanju.
Ko je odSla deklic«, je vpralal prvi gospod trgovca : • Ali poznate deklico, gospod Rojio?« »Poznam jo. gospod.•
•Jelt vae resnično, kar je povedala.«
•Gotovo. Pozvedoval »em po drutmi pri drugih Mala deklica prihaja, odkar se je ponesrečil njeni oče. k meni po vsakem arečksaju in pra«a po dobitku Odpravim jo vselej z obljubo, da bode mogoče imela prihodnjič srečo, ker JI ne morem reči, da ni mogoče zadeti dobitka brez srečke.«
»Tako zaupanje v Boga moramo poplačati! taklical je jeden gospod. »Kaj ne gospod tovan«. podpirali me bodete pn moji namen? Hočem napraviti zbirko in 1 njo pomagati vrlemu otroku do dobitka pn prihodnjem »rečkaniu V«aj poznava več bogatih in dobrosrčnih ljudij, ki b^d > podpirali moj sklep z don*»ki. Tako bodem imel do pnhidnjega sreč kan, a i« znatno svoto'« • h »va rad' Najbolje je. če »e takoj lotiva dela« Zapustila »ta predajalntco in trgovec |e hvaili Boga. da bv-de potolažil nesrečno drulino.
Natopil je torek, ki je pnnesel prodajalcu »rečz mn< r > de a in obiskovalcev Kar v trumah so »e oglata i pr trgovcu, brez razločka s o sirom na stan. starost m spol. Gospodje m go»c«. »tarčki in učeect. ča*tn ki m deavci. učiteljice n dekle — vai ao pniU z uiin namenom pcjra*a:, Ce ,im je bua mia »sreča«, če ao kaj zadeii
Pn vratih je pon fno in potrpežljivo čakala Manca, na4a znan ta. da N upraia.a gospoda Ro.ic • a pn prvi pru k^ •I'rv>*.m. dragi gospod, al: ni zame nobenega aob tka?
Tida dane« m ;r>.a do tega Ko ao b'b potoiateni giavu lupo. ie atopU k Mar.ci ter JI rekel: »Pojd: malo z meno.
Peljal jo je v drui.n*ao aebc. Tam JI je rekel: »Ljubo deta. seda. U t>odem upačal tvoj dobitek.* »Toraj sem vendar e zadeara uk. ca-a je uboga dekloa. Zarudei* je od Mmega veacja in p.ounua z rokama
Tukaj, guba mo a. :mai sto in d«aj««t goldinarjev' « uospod R..ic je pekrl mizo Fred n,o z nov.mi bankovci in aviiinu sreCrnjaki.
»To — vzeaai. r«« je tvoje"«
Marca je poako.Ma Ni »e moga več premagovat: začela je aitno jokati m debele teze »o ji tekie po »huj- Aaaem licu. Kakor da jo je gna a neka notranja sala. je kueta r red »v razpet. ki je viselo v sobi Poklekni* je pred kritem M komaj »pregvvonla »L:UM. dibn nebeiki 0.»«! Ljudje ao *e mi posmeh«..vali m tud oče ia mati •ta rvkia, da ne morrtn ndeti dobitka brez »rečte Jaz »em pa vedela, da js to mogoče, če le Ti hveJ' 0« kako m-m ti hvalelna. moj l^b« do«m neb«4ki Oče ! ?edaj Node dobil moj botn; oče zdravnika. Prv>«.m Te. podeli mu zopet zdravje. Tudi mati ne bod« jokala, Anica in Kraneek ne bodetn več stradala**' zmrzovala . . . . Preljubeznivi Zveličar! Vedno boč^ ostati dobra in poboina in vaaki dan bodem 91 Pniuo molila . . . .«
Cez nekaj časa je vstala Se vedno jokajoča M»<j tem je dobra gospa Rojiceva pripravila zajuterk >D jazno povabila arečoo dete, naj ae malo pokiepča. T xli Marica m mogla jeati radi prevelikega veselja. Potjob,], je dobri goapej roko s srčnim: »Tiaočkrat vam Bog!«
• Ssdaj pa moram hiteti domov m nesti velikantkj dobitek «tari*em Oj kako bodo veaeli.« Goapod Rojic je »pravil denar v veliko denarni«, in jo izročil deklici, ki mu je hvalelna poljubila roko in obljub la: «Za vaa vae bodem molila vaaki dan. da bod«tt ostali zdravi in arečm !«
Ginjena »ta jo objela go«pod m gospa. Trgovec JJ je «e ati»nU v roko lutek z naročilom »Scer mi m prepovedano, — a ne morem pomagati. Mo ipre4v*ta za ta dva gospoda, ki »u zapi«ana na liatau. Bog >«ja je poalužil, da »i zadela dobitek l* ostani vukdar iobn in pobožna. kakor si obljubila ravnokar Ik»gu • Pomočnik, ki jo js »prealjaL da ni zjrub .a denarja m mogei slediti »rečni dekuci. ki je h lela na vso m>! domov, da bi tem prsje razveselila starte Dobro delo je roduo obnoc »adove Iz I utoni k Zveličala je poataia Marica usmiljena «e»ua Kot taka je neutrud jivo delovala v bolaiinicah v "a»: b.t.o ia blagor trpečega bližnjega.