Zginiti v pravljici, prebosti si noge

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Modri metulji se bijejo z modrim steklom Zginiti v pravljici, prebosti si noge
Letni čas
Tomaž Šalamun
Marta plava v vodi
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Kaj je z razliko v glavi?
Kje se razlika naseli?

Ko se zver razpleteniči, nastopi
posilstvo.

Odojek pojé odojka,
Mallarmé se zgane.

Uši, zlasti pod zlatimi trobenticami,
ne pridejo več domov.

Trava vstane, Goethe vstane,
spet so tu rudarji z lučkami na glavi.

Spet izbruhne dogodek v
Benetkah, ponoči, v avtobusu,

med vaporettom in hotelom v Mestrah, ko
neznani človek množici v avtobusu

reče: pesnik sem, nihče me ni
hotel objaviti, vse življenje

sem moral biti srednješolski profesor,
me gleda in vzklike: Rudolf Steiner!

Kult me bo ugrabil.
Moja vlakna bodo jedli.

Vreča je slast, slonovina je slast,
pirati grejo, ubijejo muho.

Termopile so rumene kroglice,
modri kvadratki, druga drugo jejo.

Živel sem v hotelu z okroglimi
stenami, z okroglo lučjo.

Zunaj hotela je bil led, ki je
škripal, duša se je navzela viharja.

Obrobljen sem s črnim sukancem,
sfinga mi bo raztrgala črn

sukanec. On me uporablja kot
presto. Jaz ga uporabljam kot presto,

ljubiva se. Zelo malo vemo, kako
se oblepi koža okoli mesa,

dihamo in žarimo. Zopet se je
cvrček spačil. Živim med žganci in

sefi, oslu dati modra očala, da bo
jedel modro slamo. Modra

slama človeka ne izstrada. Modra
slama človeka poplemeniti.

Čuvam se. Fragment se spremeni v
vijugo. Moj vid, skeniran, se

spremeni v kristal. Kaj z očmi
hočemo? Kaj s predpasničkom

hočemo? Krop in pajka.
Lokomotiva drsi po Vremski dolini.