Zemljišni ali gruntni davek na Štajarskim in Krajnskim

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zemljišni ali gruntni davek na Štajarskim in Krajnskim
Peter Kozler
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 38 (20.9.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


(Iz Slovenije.)

Bravcam Slovenije je znano iz 17. lista, de za slovenski narod tako vneti poslanec iz Optujske volitne okolice, gospod Dominikuš, je 25. dan veliciga serpana predlog storil, de bi se zneski katastralne cenitve v Štajarski in Krajnski deželi pregledali, de mu je pa minister denarstva s tem odgovoril, de je cenitva na Krajnskim že pregledana bila, iz Štajarskiga pa še nobene pritožbe ni bilo, in de bi se, ako je tam kakošniga popravljanja treba, prošnja samimu njemu izročila.

Po teh besedah je gosp. Dominikuš svoj predlog zastran obéh dežel nazaj vzel, ter je po ministerjevim svetu za Štajarsko deželo prošnjo sostavil, in po prijaznosti gospoda poslanca zamoremo tù njeni poglavitni obsežik svojim rojakam na znanje dati.

V ti vlogi razloží gosp. poslanec z veliko znajdenostjo ob kratkim celo prigodbo v létu 1832 dognanih katastralnih del, ter pové, kako de so bili dokončni zneski koj od dvorne kanclije prenizki, od kmetov pa previsoki spoznani, kar je priložnost dalo mnogim pritožbam, mnogimu pregledovanju in komisijam, ki so se godile v létih 1833, 1834 in 1835, brez de bi se bilo kaj opravilo. Zdaj se je dolžílo, de poglavitne vodila posamim pràv izpeljane niso; zdaj se je zopet reklo, de so občne vodila same krive in napčne; eni so rekli, de se Štajarska dežela z doljno Avstrijo primerjati ne sme, drugi, de se sme; na zadnje so pri naslednji odločbi ostali: Štajarski cenitni zneski, zlasti pa v dveh doljnih kresijah prenizko stojé proti čistim zneskam Krajnske dežele, in se tedaj povikšati morajo.

Zastonj je bilo vsako zoperstavljanje in pregovarjanje, zastonj so se pogreški Krajnske cenitve izkazovali, zastonj je bila opomba, de se je o pravici cenitve na Štajarskim že v létu 1832, tedej 3 léta pred dvomiti jelo, kakor so bili le znani zneski Krajnske cenitve.

Mesca sušca v létu 1836 sta bila na Dunaj poklicana dva poslanca iz dežele in pa tehniški svetvavec od deželniga poglavarstva, de bi imenovane zneske zagovarjali ‒ in desiravno se je pri teh pogovorih postavna ravnava gubernija in pa Štajarskih ceniteljev popolnama opravičila in so tudi deželne tarife poterjene bile, je bilo vender ukazano, cenitne dela še pregledati (kar se je trikrat zgodilo in zopet overglo.)

Naloga in konec tega pregleda, h kterimu so bili 2 ptuja komisarja, dva ptuja nadglednika in namesto gubernijalniga uradnika pa Marborškiga kresijskiga poglavarja Marqueta poklicali, ni bil ravno kakošne pomote popraviti, ampak storiti, de se zneski Štajarske dežele mejni Krajnski deželi približajo in pa do naprej zaznamovane šume 1 milijona gold. povzdignejo.

To pregledovanje se je godilo v létu 1836 in 1837 in sklenjeno je bilo se narboljšiga sredstva poslužiti, namreč povikšati cene pridelkov pri vverstenji posamesnih sosesk za eno ali več stopinj, kér se dvakrat opravičene tarife lotiti niso upali. In dobro so jo zadeli.

De bi se ta za Marborško, Celjsko in Graško kresijo večidel zastran njivnih, senožetnih in vinogradških pridelkov namenjena naredba saj nekoliko na videz opravičila, so poskusili le od ene soseske privoljenje k povikšanju ene stopnje zadobiti.

Za nekoliko izurjeniga uradnika, se vé de, to ni tako težko delo, zlasti pa, če župan ali soseskini predstojnik ne sprevidi, koliko de ta mala sprememba izdá. Ako se dobí podlaga od ene soseske, je lahko tudi pri 100 drugih enako povikšanje že po podobnosti storiti.

To povikšanje cene je pa čisti znesik toliko povzdignilo, kolikor nihče mislil ni, ter je naprej odločeno visokost preseglo; je bilo tedaj treba zopet znižati. Tako se je pogrešik s pogreškam popravljal, in se je kataster zoper pravico in resnične primere stlačil.

Nasledki tega nepostavniga ravnanja so v kratkim ti le:

1) Štajarsko oravno ali njivno zemljiše je cenjeno, gledé na čisti dohodik, na vsaki oral čez 6 gold., rodovitniši in vredniši avstrijansko pa le z 5 gold. in 24 krajc.

2) V več okolicah (zlasti v Marborški kresíi na Pesnici) so njive proti travnikam previsoko cenjene.

3) Vinogradi v Ormužu, v Velki Nedli, v Maleku, Šahenturnu in zgornji Radgoni v Marborški, ravno tako v celi Celjski kresíi stojé na previsoki stopnji čistiga dohodka, če se primerijo z ceno normalnih let od 1824 do 1828.

Uboga Celjska kresija, ki nikakoršnih obertnijskih zaslužkov nima, mora zdaj vsako léto 30,000 gold. gruntniga davka več plačati, kakor plačate obé po živinoreji, kupčijskih in obertnijskih dobičkih bogatejši poltretjikrat veči kresíi Judenburg in Bruk skupej; kar tudi nar bolj od presodkov prevzeti gornji Štajarc tajiti in za pravično spoznati ne more. To dobroto mora Celjska kresija samo temu zahvaliti, de zraven preobložene Krajnske kresije Noviga mesta leží.

Kér se je vkljub danim zapovedim posvetvanje brez stanovskih namestnikov godilo, se lahko vidi in razjasni, zakaj se nihče zoper to dokončno odločbo oglasil in pritožil ni; in če bi se bil tudi kdo vzdignil, bi nič izdalo ne bilo pri znanim namenu dvorniga odseka za davke in pri znani nepremotljivosti kanclijskih gospodov. Če se je kdo čez napčno razpoloženje davkov pritožil, so gosposke vedno enako odgovorile, de zdaj ni časa za take pritožbe.

Po ti umetno izpeljani in spričani razlagi vsih napak in pomot, mnogospoštovani gosp. poslanec, ki hoče, de bi vse dežele po enaki meri davke odrajtovale, kakor pravica terja, ministra denarstva naprosi, de bi se vnovič kataster v doljnim Štajarji pregledal in vse v létih 1830 do 1840 storjene pomote popravile, in de bi se ukazalo:

a) de se za podstavo vzamejo v létu 1832 doveršeni in že poterjeni zneski;

b) de bi se pri pravično in natanjčno podani primeri izpeljanim popravljenji tudi na pritožbe po postavah gledalo;

c) de bi se to delo le takim ljudém pod vodstvam deželniga poglavarstva izročilo, ki deželo dobro poznajo, ki so pošteni in na ktere se ljudstvo zanese.

To je v kratkim prošnja mnogospoštovaniga gosp. Dominkuša, in jez se mu tu pri ti priložnost namesto njegovih voliteljov, sosebno pa Krajncov zahvalim, de se je v ti za telesno blagovitnost Štajarske in Krajnske dežele toliko važni reči serčno potegnil.

Hvala bodi vam Optujski volitelji, de ste za namestnika zbrali možá, kteriga v ljubezni do domovine, do slovenskiga jezika in narodnosti nihče ne preseže. Taki možjé so pravi namestniki Slovencov.

Na Dunaji 2. kimovca.

Peter Kozler.