Zdravljica (Krajnska čbelica)
← Nebeška precesija. | Zdravljíca. Zbirka Krajnska čbelica (1848). Dr. Prešerin. |
Triolet. → |
|
Prijatli! odrodíle
So terte vince nam sladkó,
Ki nam oživlja žíle,
Sercé razjasni in okó,
Ki vtopí
Vse skerbí,
V potertih persih up budí!
Komú nar pred vesélo
Zdravljico, bratje! čmo zapét'?
Bog našo nam deželo,
Bog živi vès slovénski svét,
Brate vse,
Kar nas je
Sinóv slovéče matere!
V sovražnike 'z oblákov
Rodú naj naš'ga treši gróm,
Prost, ko je bil očakov,
Naprej naj bo Slovencov dóm;
Naj zdrobé
Njih roké
Si spóne, ki jih še težé!
Edinost, sréča, správa
K nam naj nazaj se vernejo,
Otrók, kar ima Sláva,
Vsi naj si v róke séžejo,
De oblast
In z njo část,
Ko préd, spet naša boste last!
Bog žívi vas slovénske,
Prelépe, žláhtne róžice;
Ni take je mladenke,
Ko naše je kerví deklè;
Naj sinóv
Zarod nóv
Iz vas bo strah sovražnikov!
Mladenči, zdaj se píje
Zdravljica váša, ví naš up;
Ljubézni domačíje
Noben naj vam ne vsmèrti strup;
Kér zdaj vàs,
Kakor nàs,
Jo sèrčno bránit' kliče čàs!
Živé naj vsi naródi,
Ki hrepené dočákat' dan,
Ki, kóder sónce hódi,
Prepir iz svéta bo pregnán,
Ki roják
Prost, bo vsák,
Ne vrág, le sósed bo meják!
Nazádnje še, prijátli,
Kozárce za-se vzdignimo,
Ki smo zató se zbrát'li,
Ki dôbro v sercu míslimo ;
Dokaj dní
Naj živí
Vsak, kar nas dobrih je ljudí! —