Slovenci!, napolnile
so vinske se kleti močno,
a kmet bo zgrabil vile,
če v prodajo ne bo šlo;
Brici vsi
s traktorji
v Gorico besni so prišli!
Komu naj se glasijo
zdravice danes, veš, poet?
Bog nam demokracijo,
bog živi ves oblastni cvet;
žene vse,
kar jih je,
in može, če kakšen je!
V sovražnike prvakov
naj švigne strela, trešči grom.
Če eden od veljakov
propade, je za vse polom.
Ne marksist
ne pučist,
Slovenec bodi optimist!
Bogastvo, srečo, slavo
eliti vsej privoščimo,
od nekdaj smo za spravo,
zato preteklost zloščimo,
da oblast,
kaj bi čast? -
še bolj kot prej bo ljudska last!
Bog usmili se Slovenke,
na dom pripete božice;
če ni vsak dan pečenke,
mož kolne in zabavlja le.
In otrok
jok in stok
le ena vaših je nadlog!
Slovenci,
zdaj se bije
najdaljša bitka, vi naš up;
ljubezenske orgije
potomcev dajo naj cel kup.
Le tako
več nas bo,
ko tisočletje bo prišlo!
Žive naj demokrati,
ki nam obljubljajo nov dan,
ko ne samo med brati
bo greh račun neporavnan,
ko bedak
bo vsak tak,
ki ne bo nosil zlikan frak!
Nazadnje pa, Slovenci,
sosedov naj se spomnimo,
med Lahi in med Nemci
naj končno kaj iztržimo,
saj ljudje
znova že
po socializmu hrepene!
