Zbor pevcev in godcev
Zbor pevcev in godcev pesem prvič tiskana v Domovini leta 1869 Jože Mlinarjev |
|
Mladoletje preveselo
V zbor privabi tic krdelo:
Lastovka najprej zapoje,
Prečvrči vse pesmi svoje.
Slavček vstane, napne struno,
Kaj mu mar za solnce, luno!
Glasno tak, da se odmeva,
Po grmičkih ti prepeva.
Rahlo priskaklja senica,
Gosli ziblje kot devica
Cicibe! urno cibeja,
Vmika se celo ji veja.
Moško črni kos zapišče,
Zdaj, zdaj krotko, zdaj, zdaj vrišče;
Glave, res, da ni prebistre,
Prav pa vbita si registre.
Ščinkovec, se ve, da tudi
Vrlo se s piščalo trudi,
Čink i čink! Tako pričenja,
Glas povzdigne, z nizkim jenja.
Naglo v zrak Škrjanec skoči,
Suka se, ob citro poči:
Čir, čir! ci, ci! ne mara,
Naj se mu i lok razpara.
Orlica ljubko pozdravlja,
Daleč trublje jek odpravlja,
Vklanja se in milo gode:
Tur, tur, čast Bogu naj bode!
Taščica, ko v zbor priskaka,
Kot veliki petek plaka,
Podrdra z ropotcem svojini:
Čast Bogu še s stokom mojim!
Kukovica, kar njo tiče,
Nagajivka kuku! kliče.
Zviti vrabec čira – br! ploska;
Sredi vode gaga goska.
Purman kraj koristov,
Rad posnema glas basistov,
Vmes petelin kikirika:
Mnogo vriska je in krika.
Pojejo še drugi tiči,
Vsi so gibčni kot mladiči;
Sučejo se v zboru loki,
Kot bi godli pri poroki.
Ker ni zbora sploh brez takta,
Prepelica kar brez lakta,
Pet – pedi! krepko povdarja,
Vedno redno s tem se vkvarja.
Temu zboru brez godala
Vsaka bodi čast in hvala!
Zrak je priča, so drevesa,
Da ta zbor časti nebesa.
Naj oslavljam še škripača,
Kr po taktu svet obrača? –
Bo li slavna zanj opomba,
Ko utihne sodbe tromba? –