Zareči rudo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Če se ti kdo pred pragom ponesnaži, Zareči rudo
Narodno blago koroških Slovencev
Vinko Möderndorfer
Neznana vraža
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Koroški Nemci imajo mnogo vraž, s katerih pomočjo se z nekimi planinskimi cvetlicami in raznimi kamni more priti do bogatih sledov zlata, srebra, železa itd. Rudo pa je mogoče spremeniti tudi v ničvreden kamen. Najpogosteje rabijo koroški Nemci za to železno kokljo katero na sveti dan z zarotitvijo polože v dotični rudnik, in baje se preko noči izpremeni vsa žlahtna ruda v navadno kamenje. Slovenci pa v to ne verjamejo, ker pravijo, da je železna koklja samo za to, da denar vali, to je namreč staro slovensko ime za hranilnice. Slovenci v Mežiški dolini (12) in Podjuni zagovore vsako rudo v navaden kamen tako, da polože o ponoči hostijo, ki je bila že posvečena, v kos rude in zamaše tako kepo v »fuksa«, t. j. strel, ki se ni izprožil; čim je to napravljeno, nastane šum in je že vsa ruda opostala navaden kamen.