Pojdi na vsebino

Zapuščeni

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jaz nimam več palm Zapuščeni
(Poezije)
Dragotin Kette
Roži (Dragotin Kette)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Še lani sva ljubila se,
a letos omožila se
je ljubica mojà.
In še je zima in še ni rož,
pa že pride k meni njen lepi mož.
Ej, lepi mož, lepa gospa!
»Preljubi moj, predragi moj,
moja ženka bo porodila nocoj!«
In tako je dejal repeč:
»Naredi mi zibko pisano,
na jedno stran rožo narisano,
na drugo pa nagelj rdeč,
da bo zibala, da bo sanjala,
z nogo da bo zibko poganjala
in aja-tutajala.«

In delam zibko pisano,
na jedno stran rožo narisano,
na drugo pa nagelj rdeč;
da bo zibala, da bo sanjala,
z nogo da bo zibko poganjala
in aja-tutajala.

Že delam jo tri dni, tri noči,
pri mojem srcu zdravja ni,
ah, kakor da vidim, se mi zdi,
pred sabo črno krsto tu,
vse svoje želje, vse nade na dnu,
vse svoje srečne dni ...