Zaljšal cerkve vidijoče

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jasni so in srečni b’li Zaljšal cerkve vidijoče
Nagrobni napisi
France Prešeren
Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije
Na grobu župnika Jurija Kalana, umrl v Šmartinu pri Kranju 17. februarja 1844
Viri: ff.uni-lj.si
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Zaljšal cerkve, vidijóče
prebival’ša je Bogá,
da bi bolj molitve vroče
šle v nebesa iz srca.

Bog bogastvo je pogmíral
čast povrnil mu s častjo.
Živ rad uboge je podpiral,
kar zapustil je, njih bó.

Spolnil rad je vsak’mu želje,
dur’ odprl mu in srce;
bil prjat’ljov je veselje
njim oči po njem rosé.

Fara vsa po njem zdihuje,
bil je njeni zvest pastir;
Bog, ki dela vse plačuje,
naj mu dá nebeški mir!