Zaljšal cerkve vidijoče

← Jasni so in srečni b’li

Zaljšal cerkve vidijoče Nagrobni napisi France Prešeren

Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije →

Na grobu župnika Jurija Kalana, umrl v Šmartinu pri Kranju 17. februarja 1844

Viri:	ff.uni-lj.si
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Zaljšal cerkve, vidijóče
prebival’ša je Bogá,
da bi bolj molitve vroče
šle v nebesa iz srca.

Bog bogastvo je pogmíral
čast povrnil mu s častjo.
Živ rad uboge je podpiral,
kar zapustil je, njih bó.

Spolnil rad je vsak’mu želje,
dur’ odprl mu in srce;
bil prjat’ljov je veselje
njim oči po njem rosé.

Fara vsa po njem zdihuje,
bil je njeni zvest pastir;
Bog, ki dela vse plačuje,
naj mu dá nebeški mir!