Zakaj se mački ne sme dati belega kruha

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zakaj se mački ne sme dati belega kruha
Belokrajinske pripovedke
Lojze Zupanc
Spisano: Helena Penko
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 50%.svg To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt




ZAKAJ SE MAČKI NE SME DATI BELEGA KRUHA


V starih časih je bilo polje med Kolpo in Kučarjem tako zelo rodno, da je na njem zrastla pšenica, ki je imela klasje od vrha do tal …

V vasi Zemelj pod kučarsko goro pa so imeli gadno mačko, ki je hodila na polje pšenico glevit. Z gobčkom je zagrabila žitno bil in osmukala raz nje pšenično zrnje.

Mimo je prišel pes. Opazil je, da je mačka osmukala že vse pšenične bilke, le na eni sami je bilo se zrnje. Skočil je k bilki in čavsnil po vrhu pšeničnega klasa.

Belokrajinci pripovedujejo, da ima odtlej vsaka pšenična bil le toliko zrnja, kolikor ga je mogel takrat pes skriti v svoj gobček. V zahvalo, ker je pes rešil pred požrešno mačko pšenični klas, četudi samo za pedenj dolg, mu vržejo ljudje včasih košček belega kruha, mački pa nič!