Zakaj ima sv. Miklavž na podobi tri zlate krogle in zakaj mu zvečer pred njegovim godom »nastavljamo«? II.
Zakaj ima sv. Miklavž na podobi tri zlate krogle in zakaj mu zvečer pred njegovim godom »nastavljamo«? II. Anton Brezovnik |
|
V mestu Miri, kjer je bil sv. Miklavž škof, bila je nekega leta huda lakota. Daleč naokrog ni bilo dobiti živež niti za drage denarje. Da bi v tej stiski pomagal stradajočemu ljudstvu, odpravi se višji pastir na ladjo in se odpelje daleč, daleč, da pride v deželo, kjer je bila dobra letina in se je pridelalo veliko žita. Tam dobi peka, ki je kruh prodajal. »Dobri mož!« nagovori ga svetnik; »ali imate pri vas toliko žita, da bi napolnil ž njim ladjo?« »Imamo, imamo,« odgovori dobrosrčni mož, »še več ga imamo!« »Oh, prosim vas,« nadaljuje sv.Miklavž, »bodite usmiljeni in iz ljubezni do Jezusa Kristusa napolnite ladjo z žitom in pošljite jo v moje mesto, da od lakote ne pomrjemo!« Ta prošnja iz ust svetnikovih tako gane dobrega peka, da radovoljno obljubi škofu izpolniti željo in zvršiti, kar mu je naročeno. »Vender,« pristavi še sv. Miklavž, »predolgo bi bilo čakati, predno se napolni velika ladja in pripelje k nam; odrasli in priletni ljudje si bodo že kako pomagali in še potrpeli- otroci pa ne morejo čakati tako dolgo! Oh, dajte mi brž kar imate pečenega, da pohitim domov in ponesem našim otrokom, ki so tako lačni!« Pek mu da nato dva koša polna kolačkov, hlebčkov in kar ima še druge peke. S tem odhiti milodarni škof domov, kar more. Da bi bili videli, kako ginljiv prizor je bil to, ko je stopil sv. škof med lačne otroke! Kako veselo so vzprejeli dobri kruhek! Kako so poljubljali sv. Miklavžu dobrotno roko! V spomin te radodarnosti in skrbi Miklavževe mu še dandanes na večer pred njegovim godom »nastavljamo«, da bi tudi nam kaj prinesel.