Zakaj živita Sonce in Luna na nebu

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
PASTIRICA DROBTINICA
Kristina Brenk
Spisano: Damjana Nišandžić in Nina Popović
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 50%.svg To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Pred davnimi leti sta bila Sonce in Voda velika prijatelja in oba sta skupaj živela na zemlji. Sonce je dostikrat hodilo k Vodi v vas, toda Voda mu obiskov nikoli ni vračala. Naposled je Sonce vprašalo Vodo, zakaj ne pride k njemu. Voda je odgovorila, da Sončeva hiša ni zadosti velika — če bi ona s svojci prišla k njemu, bi ga izrinila iz nje. Še je rekla Voda: »Če hočeš, da te obiščem, si moraš urediti zelo veliko kmetijo. A glej, da bo res prostorna, zakaj moja družina je jako številna in potrebuje neznansko dosti prostora.« Sonce je obljubilo, da si bo uredilo prav veliko kmetijo. Ko se je vrnilo domov k ženi, Luni, ga je sprejela s širokim nasmehom, ko je odprla vrata. Sonce je povedalo Luni. kar je bilo obljubilo Vodi, in že naslednji dan si je začelo urejati neizmerno veliko kmetijo, da bi v njej lahko sprejelo svojo prijateljico. Ko je bila kmetija nared, je prosilo Vodo, naj pride drugi dan k njemu v vas. Ko je Voda prišla, je poklicala Sonce ven in ga vpra¬šala, ali sme brez nevarnosti noter, in Sonce je odvrnilo: »Seveda, kar vstopi, prijateljica moja.« Tedaj je voda začela pritekati in z njo so bile ribe in vse povodne živali. Kmalu zatem je segala že do kolen

Tedaj je vprašala Sonce, ali še lahko vstopa brez nevar¬nosti. In Sonce je vnovič reklo: »Kakopak!« Tako je Voda naprej pritekala. Ko je dosegla višino moške glave, je dejala Soncu: »Hočeš, da moji ljudje.še prihajajo?« Sonce in Luna sta odgovorila oba: »Seveda!« Nista namreč vedela, kaj bi sicer storila. Tako je Voda pritekala kar naprej. Nazadnje sta morala Sonce in Luna splezati na sleme. Spet je voda vprašala Sonce, ker pa je dobila isti odgovor kakor prej in so njeni ljudje kar naprej drli v hišo, je Voda v kratkem preplavila streho. Sonce in Luna sta se morala hočeš nočeš umakniti na nebo, kjer sta odtistihmal ostala.


Črnska pravljica