Zajec in lisica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zajec in lisica
Anja Štefan
Spisano: Janja Vovk in Maja Milavec
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


ZAJEC IN LISICA

Šla je lisička, šla po gozdu. Pa si je rekla:

»Lačna sem, zajčcka si privoščim.«

In je zavila proti zajčkovi luknji.Tiho je stopala, niti ene suhe vejice ni zlomila. Čisto blizu luknje pa se je vrgla na tla, zaprla je oči in na široko odprla gobec. Delala se je, da je mrtva.

Zajec je pokukal iz luknje in zagledal mrtvo lisico. Malo je manjkalo, da ni zaplesal okoli nje. Pa se je se pravi čas domislil:


»Lisice so zvite. Kdo ve, morda se samo dela, da je mrtva.«

In je dejal:

»Uboga lisica! Vsa mrtva leži tam na travi! Le nekaj je čudno: po navadi imajo mrtve lisice gobček zaprt, tace pa v zrak. Čudna je, čudna, ta mrtva lisica.«

Lisica ga je slišala, takoj je zaprla gobček, tace pa stegnila v zrak.Tako je zajec videl, da ga ima za norca, in ni hodil blizu.

Lisica pa je ležala, ležala, tako dolgo, da jo je že vse bolelo. In kaj je storila nazadnje? Domov je šla, pa kar brez kosilca.

(Kurdska ljudska)