Zahvala

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Z a h v a l a učenikam slovenskiga jezika. J o ž e f Z e m l j a . A.

Učiteljski tovariš 21/1 (1. 1. 1881), 6–7. dLib

Helenci, Rimljani
Naj pervi slove,
Svoj jezik mogočni
Široko zglase.

Kdor kol' moderjanov
Njih pisma je bral,
Duh pevskiga uma
Je njega navdal.

Pot luči za njimi
Se Nemcu odpre,
Ilirski pa jezik
Ne piše se še.

Zveličan'ga časa —
Dočakali smo,
So vitezi vstali,
Pregnali temo.

Ve krajnski deželi —
Zabliska se meč,
Možje so na nogah,
Ne bojmo se več.

Nove izbude nam
Zdej čerke na dan,
Ki znajdit' vek rimski
Jih ni bil ve stan'.

Tevtonec se skrije,
Pred njimi beži,
Slovenska beseda
Ve cvetu živi.

V resnici, junaki!
Zaupanje imam,
Sad vašiga truda
Na znanje vam dam:

Preteklo veliko
Ne bode več let,
V Slovencu na novic
Grek začne živet'.

Eirjana slavel
Bo jezik povsod,
Čez Nemca, Rimljana,
Njegovi zarod.

O, vajvodi hrabri!
Ak zmislim nazaj,
Ves ljud prerodi se,
Ne vem skor sam, kdaj ?

Gorenca, dolenca
Uk vaša je last,
Vso hoč'mo vam dati
Zahvalo in čast.

Od Stola, Triglava
Do turških gora,
Rojakov razlega,
Se slava vam zna.

Pred Sava, pred jezer'
Suho bo v Bohinj',
Kot zmed nas izginil
Vaš živi spominj. —