Zadovolni jetnik

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Na enega namernega obiskavca Zadovolni jetnik
Feliks Anton Dev
Ohranjen v rokopisu za četrti zvezek Pisanic.
Spisano: 27. junij 2011
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Logotip Wikipedije
Logotip Wikipedije
Glej tudi članek v Wikipediji:
Zadovolni jetnik

Dolgu res je, kar lezhati

v moji jechi morem jest,

al ke to prov spregledvati

jest zachnem, morem spoznati,

de njo ni tezhku prenest;

inu de ta temna jecha

men je ta narveche srecha.


More veche srecha biti?

V to z zhovnirji bom pelan,

de kus ni se podstopiti

me nobeden, al kaj striti

mi, od teh bom varuvan.

Ja col eden she pred vrati

z nago sablo more stati.


V enmu gradu jest stanujem

enga vsokga vajvoda

in deslih na potrebujem

jerperg teh ‘m na plachujem

chimzha tu nobeniga,

vonder ‘z teh nobeden mene

tu po sili von na zhene.


Kdur sem predme óche pridti,

more dosti dolgu stat

na dvorishu ter prositi

ushlish moj tukaj zadobiti,

vechkrat tud dragu plachvat

ter scer tok, de bode njemu

malkedej tu perpushenu.


Kremes tok trdu zapreti

v stanu ni svojga zlata,

koker mene — de b kdu vzeti

me na mogl — ‘te imeti

tu vseskuz zaprtega.

Ja, sam Klukec be se vriti

sem na mogel, pome pridti.


Brez skrbi vse v moji jechi

tukaj mirnu jest lezhim,

en sluzhabnek meni strechi

more tukaj v’saki rechi,

vse skuz njega jest dobim.

On, perjatel ta moj zveste

mi pernese pit in jeste.


Pichlu res je, kar on meni

skuz to linco pomoli,

de b prevech na blu k nobeni

shkodi, vse kosilce v eni

sami rihti le stoji;

zavle zdravja vinu piti

on na sme mi perpustiti.


Toku treznega drzhati

mene more on vselej,

de, ke b jest ki krog shtorklati

jel al se opotekati,

na pobil glavó kedej

ter de b drug dan me debele

grche prevech na bolele.


Prost od tlake, prost od dela

sem jest tukaj vsaki chas

in ke b lih mordej se vnela

ter s plemenam zhe gorela

kje col ena cela vas,

me nehche vodo nositi

sem na sile, njo gasiti.


Sonce nigdar me na peche,

v hladni senci jest sedim,

znoj iz chela mi na teche,

dezh da mene na perteche,

burje se jest na bojim.

Muh na shlishem jest shumeti

in tud ne komarje pejti.


Al kar narvech je od téga,

zhena tu mi na raglá

nad glavó ter se na krega,

de nji manka unga, tega

in de njena na velá.

De otrok za kruh vekáti

mi ni treba poslusháti.


Srechna jecha! V tebi spati

dosti chasa jest imam,

v tebi tuhtat, v tebi brati,

koker ochem, al pisati,

vselej brez vse zmote znam.

Ti tedej, o moja jecha,

se narveche moja srecha!