Za svobodo
Videz
Za svobodo Slavec |
|
Ko spita mesto, vas v pokoju,
vihar močan in blisk svetal v gorah vrhove lomi.
Kdo hodi v neurju tem po gozdu
in v temi si utira pot v dolino?
Kaj žene ga junaka v tej pozni temni uri,
morda dolžnost mu žene trudne, a jeklene ude.
Čez cesto se potegne senca črna,
preskoči progo - že mrzlo vodo brede.
Pištola mu naperjena na drugi breg je Save,
zazdi se, da nekdo mu grozi iz goščave.
Doseže breg v svoji mračni slutnji,
ko rezek strel odjekne v temni, strašni noči,
da le beseda tiha iz njega se izvije.
Ko blisk razsvetlil temno je ozračje,
ležal pod smreko je stoletno nepremično.
Pokojen nasmeh se je bral iz ust junaka,
ki krčevito k prsim stiskal pošto je kurirsko.
»Besedilo, objavljeno v glasilu relejnih stanic Slovenije Kurir, leto 1944, št. 2, str. 41, je podpisano s Slavec, koroški kurir.« (Paternu 1987: 183)